Pregled bibliografske jedinice broj: 999968
Ekleziološka utemeljitev koncilske duhovnosti.
Ekleziološka utemeljitev koncilske duhovnosti. // Bogoslovni vestnik, 73 (2013), 2; 195-204 (međunarodna recenzija, članak, znanstveni)
CROSBI ID: 999968 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Ekleziološka utemeljitev koncilske duhovnosti.
(Ecclesiological Foundation of the Conciliar Spirituality.)
Autori
Podgorelec, Franjo
Izvornik
Bogoslovni vestnik (0006-5722) 73
(2013), 2;
195-204
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Radovi u časopisima, članak, znanstveni
Ključne riječi
duhovnost, duhovnost občestva, svetost, zakramentalizem, inkarnacijska duhovnost, ekleziologija občestva, zrela zavest, liturgična duhovnost, soodgovornost, popolnost.
(Spirituality, Spirituality of communion, The Universal Call to Holiness, Sacramentalism, Liturgical Spirituality, Incarnational Spirituality, Ecclesiology of communion, Mature conscience, Co-responsibility, Perfection.)
Sažetak
Koncilska duhovnost je utemeljena na središčni ekleziološki kategoriji communio, ki govori o relacijski naravi Cerkve v odnosu do Kristusa, do sveta, in na koncu, ona je sama v sebi občestvo. Avtor svojo razlago začne od zadnje relacije, katera izraža fundamentalno enakost dostojanstva vseh v cerkvi, kar vključuje razvoj zavesti, da je vsak posamezni člen skupaj z drugimi – v skladu z znanjem in položajem – soodgovoren za graditev cerkve in boljše družbe. Ekleziologija in duhovnost občevstva zahteva tudi premagovanje dihotomije med moralo zapovedi, katera bi bila za vse kristijane, in moralo evangelskih svetov, katera bi bila samo za tiste, ki izpovedujejo večne zaobljube. Kristusova navzočnost v liturgiji, pred katerim Cerkev stoji v češčejoči se drži, je z njim v dialogu, sprejema od njega svetlobo besede in moč milosti za svoje poslanstvo, izraža kristocentrično relacijo. Najbolj značilna ideja je šla v smer premagovanja dihotomije med liturgijo in duhovnostjo, kar vključuje aktivno in zavestno sodelovanje vseh v liturgiji ter opuščanje zakramentalizma. V odnosu do sveta, je poudarjena smer navzočnosti v svetu v katerega so kristijani poklicani, da ga prepajajo z duhom evangelija (inkarnacijska duhovnost) in s tem tudi premagajo dihotomijo med življenjem pobožnosti in zemeljskimi dejavnostmi.
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Teologija
Citiraj ovu publikaciju:
Časopis indeksira:
- Scopus