Naslov
Navadni gozdni klop Ixodes ricinus kot prenašalec virusa klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji
(European Sheep Tick Ixodes ricinus as a Vector of Tick-Borne Encephalitis Virus in Slovenia)

Autori
Emina, Durmiši

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, diplomski rad

Fakultet
Biotehniška fakulteta

Mjesto
Ljubljana

Datum
20.09

Godina
2006

Stranica
59

Mentor
Avšič-Županc, Tatjana

Neposredni voditelj
Duh, Darja

Ključne riječi
flavivirusi/virus_klopnega_meningoencefalitisa/klopni meningoencefalitis/meningitis/Ixodes_ricinus/klopi/verižna_reakcija_s_polimerazo/PCR/RT-PCR/nested_PCR/RT-PCR_v_realnem_času
(Flaviviruses/tick-borne_encephalitis_virus/tick-borne_encephalitis/meningitis/Ixodes_ricinus/ticks/polymerase_chain_reaction/PCR/RT-PCR/nested_PCR/real_time_PCR)

Sažetak
Klop I. ricinus je v Sloveniji najpogostejša in najpomembnejša vrsta za kroženje mikroorganizmov v naravi. Življenjski krog navadnega gozdnega klopa zajema tri razvojne stopnje: ličinko, nimfo in odraslo žival. Preživetje klopa je odvisno predvsem od temperature in vlage v okolju. Naseljuje pa vse primerne niše od obale do nadmorske višine 1000 m. Virus klopnega meningoencefalitisa uvrščamo v družino Flaviviridae. V naravi se virus vzdržuje s kroženjem med gostitelji kot so mali sesalci in divjad, ter klopi, ki so glavni prenašalci virusa. Človek se z virusom navadno okuži ob vbodu okuženega klopa. Okužba z virusom KME povzroča pri človeku klopni meningoencefalitis- bolezen, ki prizadene predvsem osrednji živčni sistem. V naši raziskavi smo se osredotočili na 8 različnih lokacij glede na stopnjo endemičnosti naravnega žarišča KME. Na teh lokacijah smo v eno-mesečnih presledkih v času aktivnosti klopov (od aprila do novembra leta 2005) nabirali klope. Klope smo z metodo zastave nabirali na grmičevju in nizkem rastlinju. Nabrali smo 1924 klopov vrste I. ricinus. V laboratoriju smo klope primerno obdelali s 70 % etanolom in ddH2O, da smo odstranili morebitne inhibitorje. Razkužene klope smo združili v skupine po 5 odraslih osebkov, 10 nimf in 30 larv. RNA smo osamili po postopku Chomczynskega in Sacchija iz omenjenih skupin. Z metodo RT-PCR v realnem času smo iz velikega števila vzorcev ugotovili 8 pozitivnih vzorcev z virusno RNA. Pri teh vzorcih smo za dokazovanje virusne RNA uporabili tudi metodo verižne reakcije s polimerazo z zunanjimi in notranjimi začetnimi oligonukleotidi, ki pomnožuje del genoma virusa, na katerem se nahaja zapis za beljakovino NS5. Verodostojnost pridelkov PCR smo potrdili z avtomatskim sekveniranjem. Rezultati so pokazali dvojno sezonsko aktivnost klopov v Sloveniji. Ugotovili smo, da so klopi najbolj aktivni pozno pomladi in zgodaj poleti ter ponovno zgodaj jeseni. Prikazali smo tudi, da so odrasli klopi, kot tudi nimfe, odgovorni za prenos virusa KME v Sloveniji. Pogostost okuženih klopov I. ricinus z virusom KME je v Sloveniji 0, 6 %. Ne glede na lokacije in skupno endemičnost KME smo pokazali, da le-ta ne sovpada nujno s prekuženostjo klopov s KME na teh območjih. Virus, ki smo ga dokazali v klopih je genetsko zelo soroden virusu KME iz bolnikov. Slovenski izolati virusa KME so najbolj podobni virusnim izolatom Neudoerfl in TBE263.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Biologija, Biotehnologija

POVEZANOST RADA