Pretražite po imenu i prezimenu autora, mentora, urednika, prevoditelja

Napredna pretraga

Pregled bibliografske jedinice broj: 840316

Metoda za načrtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III


Kukoč, Višnja
Metoda za načrtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III, 2013., doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana


CROSBI ID: 840316 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca

Naslov
Metoda za načrtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III
(Method of Planning of Urban Public Places in Times of Transition as Exemplified by Split III)

Autori
Kukoč, Višnja

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Fakultet
Fakulteta za arhitekturo

Mjesto
Ljubljana

Datum
04.04

Godina
2013

Stranica
188

Mentor
Ilka, Čerpes ; ko-mentor Vodopivec, Aleš

Ključne riječi
mesto; javni prostor; planiranje; Split III; urbana enota
(city; public places; planning; Split III; urban unit)

Sažetak
Glavna tema raziskovanja je mesto v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem ter s tem v zvezi odnos do javnih prostorov. Aplikativni primer je Split III, ki je bil podlaga za raziskovanje programiranja, načrtovanja in realizacije javnih prostorov, da bi se opredelil način ravnanja v sodobnih pogojih načrtovanja in urbane obnove majhnih mest do 300 000 prebivalcev, učeč se na domačih rezultatih. V teoretičnem delu je obravnavan razvoj mest skozi prizmo javnih prostorov. Poleg 20. in 21. stoletja je v raziskovanje zajeto tudi 19. stoletje, ki je za razvoj mest tudi zelo pomembno. Povezanost urbanističnega načrtovanja in javne politike ter pojem in oblike lastnine so predmet proučevanja v dveh različnih sistemih: socializmu in kapitalizmu. V nadaljevanju raziskave so analizirani praktični primeri v Barceloni v Španiji, Medellinu v Kolumbiji in Zagrebu na Hrvaškem. V empiričnem delu raziskovanja je tekstualno in grafično raziskan projekt Split III. V tekstualnem delu so pojasnjeni pojem Split III, razlog za njegovo gradnjo na 341 ha površine za 50 000 stanovalcev ter proces nastajanja od programiranja, urbanističnega natečaja in načrtovanja do realizacije in potrditve v realnem življenju v skoraj 40 let dolgem obdobju. V grafičnem delu so urbanistični in izvedbeni načrti za območje Split III in posamezne četrti, nastale od leta 1968 do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, prikazani v primerjavi z realiziranim stanjem v letih 1989 in 2009 s pomočjo fotogrametrijskega in ortofoto posnetka tega območja. Opazne so razlike med četrtmi, ki so skoraj v celoti zgrajene na podlagi Osnovne urbanistične rešitve Split III, med tistimi, ki so le delno grajene po tej rešitvi, ter med tistimi, ki tej urbanistični rešitvi ne sledijo v ničemer. Izvedena je bila pilotna raziskava mnenja 126 naključno izbranih prebivalcev Splita III, po 21 iz vsake četrti, katere namen je bilo ugotoviti, kako ljudje živijo v svojem okolju in v Splitu III kot celoti. Prebivalci so odgovarjali na vprašanja, kaj jim je všeč, kaj pogrešajo, katere so prednosti in katere pomanjkljivosti četrti, v kateri živijo in v Splitu III nasploh. Rezultati raziskovanja so pokazali, da se idejne postavke Splita III, predvsem ulica, velikost urbane enote ter razmerje med številom prebivalcev ter primarnimi in sekundarnimi funkcijami, potrjujejo v sodobnih teorijah urbanizma. Analiza dejavnikov načrtovanja javnih mestnih prostorov je pokazala, da je pri oblikovanju Splita III obstajal transparenten proces načrtovanja, da je bil načrt socialno uravnovešen in da je povečal možnosti dobrega delovanja tega dela mesta. Ugotovljeno je bilo, da je danes treba dati večji poudarek internetu, saj ta uvaja transparentnost procesa s participacijo meščanov ter zagotavlja večjo učinkovitost z manjšimi stroški. Urbanistične, pravne in ekonomske instrumente je treba uvesti v zakonodajo zaradi spodbujanja programiranja, načrtovanja in realizacije javnih prostorov. S proučevanjem pojma in oblik lastništva je bilo tudi ugotovljeno, da res publicae ali javno dobro obstaja že od antike in ne postavlja pod vprašaj zasebnega lastništva, vendar ga okvirja z javnimi potrebami. Ugotovljeno je tudi, da mesto pomeni skupno življenje, zato mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovemu lastništvu, za nekatere potrebe funkcioniranja mesta kot celote pa jo je treba tudi preseči. Rezultati proučevanja primerov iz Barcelone in Medellina so prikazali pomembnost ustvarjanja javnih prostorov v kohezivnem pomenu, primer iz Zagreba pa v adhezivnem. Pri raziskovanju aplikativnega primera Splita III je bilo ugotovljeno, da je bila organizacija graditve celotnega projekta edinstvena, pri čemer so bila upoštevana naslednja načela: z daljšo pripravo do hitrejše in cenejše graditve, načrtovati večji del mesta in ne naselje po naselje, skozi tlorise in arhitekturo ustvarjati visoke standarde, sodelovanje namesto licitacije z namenom nižjih cen graditve, od programiranja do dokončanja graditve vključevati vse dejavnike v mestu, vsaka akcija sprejeta s samoupravnim dogovarjanjem, kar se lahko delno primerja z današnjim demokratičnim glasovanjem. Tudi urbanistična rešitev je bila edinstvena: Split III obeležujejo anticoning in javni prostor kot ogrodje mesta. Gradnja gre v smeri proti vzhodu (mesto Split je na polotoku in to je smer mogočega širjenja). V tej smeri se sočasno zmanjšuje koncentracija centralnih mestnih funkcij oziroma je spremenjena, ko pride v stik z drugim mestnim centrom ali centrom sosednjega mesta, stanovanjska gradnja postopoma zapolnjuje prostor in spremlja zmanjšanje centralnih funkcij. Dodatno načelo je ulica v dveh oblikah ; prva je stanovanjska ulica, ki teče v smeri vzhod-zahod in sledi smeri rimske centuriacije iz 1. stoletja, danes vidne v položaju posameznih ulic Splita, druga oblika pa je velika dalmatinska kala, ki poteka v smeri sever-jug in sledi smeri karda Dioklecijanove palače. Načelo ulice sledi tudi načelu ureditve in velikosti urbanih enot, ki sestavljajo Split III, in temelji na obstoječi mreži komunikacij ter sledi omenjeni centuriaciji in tvori prostorske enote v velikosti 50 do 60 ha, kjer je vse dostopno peš, največ v 10 minutah. Zaradi poševnega terena se prostorske enote spreminjajo glede na osnovno velikost rimske enote 710 x 710 m = 50, 41 ha. Z analizo je bilo ugotovljeno, da bi Split III moral biti predel mesta, ki bi s pripadajočimi vsebinami zagotavljal visoke standarde urbanega življenja. V ta namen so bili načrtovani, toda le delno zgrajeni javni prostori, kot so ulice in pločniki, steze za pešce, parki, šole, vrtci in jaslice, tržnice, družbeni domovi in podobno. Zemljišča za tisto, kar še ni bilo zgrajeno, so se hranila za čase, ko bo dovolj finančnih sredstev. A spremembe družbene ureditve so prinesle nove zakone, ki so omogočili vračanje zemljišča, ki ni bilo izkoriščeno za predvideni namen, prejšnjim lastnikom. Tako so bila prav zemljišča, ki so se hranila za gradnjo javnih prostorov, vrnjena posameznikom, nekdanjim lastnikom. V predelu Splita III, ki je bil zgrajen do leta 1990 po Osnovni urbanistični rešitvi in normativih Splita III, tako obstajajo ulice in pločniki, steze za pešce, parki, šole, vrtci z jaslicami, tržnice, trgovine in trgovske hiše, čeprav ne v zadostni meri. V območju, ki ni bilo zgrajeno po Osnovni urbanistični rešitvi za Split III in normativih Splita III (Žnjan, Dragovode in Visoka), pa ni javnih prostorov, a niti niso predvidene lokacije, kjer naj bi bili zgrajeni. Trenutno je vse, od programiranja in načrtovanja do izvedbe, prepuščeno investitorjem in njihovi pobudi. Zavladal je »katastrski urbanizem«, kjer ima skoraj vsaka večja parcela svoj izvedbeni načrt. Prednosti planiranja Splita III kot celovitega dela mesta od leta 1990 ni več. Kot dodatek empiričnemu delu sta vključena intervjuja z Vladimirjem B. Mušičem in Marjanom Bežanom, dvema od treh avtorjev Splita III. Njuni odgovori dodatno pojasnjujejo proces nastanka koncepta Splita III ter njegovega izvajanja in spreminjanja. V raziskavi javnega mnenja je sodelovalo 126 prebivalcev Splita III, po 21 iz vsake soseske. Odgovori anketirancev se razlikujejo od soseske do soseske. Soseske, v katerih se življenje odvija v okolju, ki je rezultat odgovornega in smiselnega urbanega dizajna, so zaželene in prijetne za življenje, a soseske, ki so nastale kot posledica zmedene rasti, kar se kaže z nakopičenimi težavami, to niso. Ugotovljeno je, da so prebivalci sosesk Smrdečac in Križine, izdelanih po Osnovni urbanistični rešitvi Splita III in normativih Splita III, zadovoljni s kakovostjo življenja. Mertojak je bil izveden po spremenjeni urbanistični rešitvi in njegovi prebivalci so v primerjavi s prebivalci sosesk Smrdečac in Križine manj zadovoljni s kakovostjo življenja. Še manj so zadovoljni prebivalci Žnjana, nezadovoljni pa so stanovalci Dragovod in Visoke, sosesk, ki sta bili zgrajeni skoraj povsem stihijsko ter brez javnih prostorov in vsebin. Čeprav vzorec ni reprezentativen, so rezultati indikativni in se ujemajo z očitnim stanjem na terenu. V sklepnem delu je oblikovana metoda za planiranje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem v mestih do 300 000 prebivalcev, ki se opira na aplikativni primer Split III. Osnovni del metode je splitski razvojni model (SRM), s katerim je predlagan razvoj kompaktne urbane strukture, obenem pa tudi trajnostni razvoj. Metoda vključuje tudi participativno planiranje, kar pomeni transparentnost in demokratski element v urbanem planiranju. Participacija bi bila proaktivna že v zgodnji fazi oblikovanja programa ali scenarija za planiranje, v prihodnosti pa bi se realizirala preko interneta in ustreznih digitalnih aplikacij. SRM se opira na načela Splita III, na urbane enote za 6 000 do 10 000 prebivalcev in ulice z različnim značajem in pomenom ter na obstoječo razdelitev terena, nastalo s centuriacijo, ki je že delno uporabljena v Osnovni urbanistični rešitvi Split III. Vse ulice, ki tvorijo SRM, so javni prostori, ker se po njih, brez omejitve, sprehajajo pešci, vozijo avtomobili in odvija javni prevoz. Splitski razvojni model je predstavljen kot shema, ki jo je mogoče uporabiti neposredno, če topografski in urbanistični pogoji dopuščajo, ali kot predlog za velikosti, ki se uporabljajo za drugačne oblike urbanih enot v prostoru, za preverjanje obstoječega stanja v posamezni četrti pri izdelavi podrobnih načrtov in meril za programe ter za razvoj javnega prometa in druge infrastrukture. Metoda, ki je rezultat celotnega raziskovalnega dela, temelji na izvedenih formah, potrjuje pa se z življenjem, razvitim v teh formah, primernih za uporabo v kapitalizmu, pogojih tržne ekonomije in večpartijskega sistema.

Izvorni jezik
Engleski

Znanstvena područja
Arhitektura i urbanizam



POVEZANOST RADA


Ustanove:
Fakultet građevinarstva, arhitekture i geodezije, Split

Profili:

Avatar Url Višnja Kukoč (autor)

Poveznice na cjeloviti tekst rada:

Pristup cjelovitom tekstu rada

Citiraj ovu publikaciju:

Kukoč, Višnja
Metoda za načrtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III, 2013., doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana
Kukoč, V. (2013) 'Metoda za načrtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III', doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.
@phdthesis{phdthesis, author = {Kuko\v{c}, Vi\v{s}nja}, year = {2013}, pages = {188}, keywords = {mesto, javni prostor, planiranje, Split III, urbana enota}, title = {Metoda za na\v{c}rtovanje javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije na primeru Split III}, keyword = {mesto, javni prostor, planiranje, Split III, urbana enota}, publisherplace = {Ljubljana} }
@phdthesis{phdthesis, author = {Kuko\v{c}, Vi\v{s}nja}, year = {2013}, pages = {188}, keywords = {city, public places, planning, Split III, urban unit}, title = {Method of Planning of Urban Public Places in Times of Transition as Exemplified by Split III}, keyword = {city, public places, planning, Split III, urban unit}, publisherplace = {Ljubljana} }




Contrast
Increase Font
Decrease Font
Dyslexic Font