Naslov
Javna naročila kot orodje za spodbujanje inovacij
(Public procurement as a tool for promotion of innovations)

Autori
Detelj, Kristina

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Fakultet
Ekonomsko-poslovna fakulteta

Mjesto
Maribor, Slovenija

Datum
24.04

Godina
2015

Stranica
233

Mentor
Dr. Markovič Hribernik, Tanja ; ddr. Jagrič, Timotej

Ključne riječi
javna naročila ; inovacije ; analiza panelnih podatkov ; EU
(public procurement ; innovation ; panel data analysis ; EU)

Sažetak
Ena izmed najpomembnejših nalog sodobne države je doseganje zadovoljive gospodarske rasti s ciljem zadovoljevanja osnovnih potreb državljanov. Z usmerjanjem proračunskih sredstev v spodbujanje inovativnosti v okviru nacionalnega inovacijskega sistema države vplivajo na inovativnost podjetij in posledično na svojo konkurenčnost, kar prinaša boljše gospodarsko stanje in višji življenjski standard državljanov. Inovacije lahko vidimo, podobno kot tudi druge izdelke in storitve, ki kotirajo na trgih, in na podlagi tega lahko identificiramo ponudbo in povpraševanje po inovacijah. Prav zato se lahko ukrepi za spodbujanje razvoja in širjenje inovacij na trgu osredotočijo na povpraševalno ali ponudbeno stran. Na ponudbeni strani lahko država spodbuja inovatorje, na povpraševalni strani pa uporabnike inovacij. V doktorski disertaciji prikazujemo pregled raziskav o načinih spodbujanja inovacij. V prejšnjih študijah je bilo ugotovljeno, da so države veliko več instrumentov za spodbujanje inovacij razvile na ponudbeni strani (npr. subvencije za raziskave in razvoj, sklade tveganega kapitala in davčne olajšave za financiranje inovacij). Po drugi strani pa so spodbude na strani povpraševanja po inovacijah razvite veliko slabše, s čimer so se evropski raziskovalci začeli ukvarjati šele na začetku 21. stoletja. Ukrepi, usmerjeni v povpraševanje po inovacijah, inovatorjem zagotavljajo trg in zmanjšajo tveganja vstopa na trg z inovacijami. Med instrumente na povpraševalni strani vsekakor spadajo javna naročila inovativnih izdelkov in storitev, zakonodaja in standardi, ki zahtevajo določeno raven kakovosti tega, kar se trži, in subvencije potrošnikom za uporabo inovativnih izdelkov in storitev. V zadnjih 10– 15 letih v akademski skupnosti opažamo povečano zanimanje na področju javnih naročil za spodbujanje inovacij, zato smo se usmerili v raziskovanje vpliva javnih naročil na nastanek inovacij na področju Evropske unije in s tem tudi Hrvaške. Glavna teza doktorske disertacije je, da javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Javno naročanje inovativnih rešitev inovatorjem predstavlja gospodarsko spodbudo za razvoj inovacij, saj zagotavlja trg, na katerem podjetja lahko plasirajo zadostno količino inovativnih proizvodov in storitev, da dosežejo želeno raven dobička. Večina raziskav o javnih naročilih za spodbujanje inovacij temelji na študijah posameznih primerov. S tem namenom je bil v naši raziskavi na makro ravni oblikovan model, ki z uporabo ekonometričnih metod preverja vpliv posameznih ukrepov za spodbujanje inovacij na vzorcu 28 držav EU. Na mikro ravni (ravni podjetja) smo raziskali sistem javnih naročil v Republiki Hrvaški, s tem da smo zaradi nizkega odziva anketirancev na mikro ravni uporabili metodo študije primera namesto ekonometrije, kar je v skladu z metodami iz večine raziskav, opravljenih na to temo. Iz rezultatov analize je razvidno, da so na makro ravni inovativno naravnana javna naročila povezana z rastjo ravni inovativnosti v državi, medtem ko to ni bilo ugotovljeno za druge obravnavane instrumente za spodbujanje inovacij. Na mikro ravni je bilo prav tako ugotovljeno, da so na Hrvaškem prisotni primeri inovativno naravnanih javnih naročil, ki so spodbudili nastanek in širjenje inovacij. Prispevek raziskave je v ustvarjanju izhodiščnega modela za proučevanje vpliva različnih instrumentov ekonomske politike za spodbujanje inovacij v državi in v empirični potrditvi osrednje teze, da inovativno naravnana javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Drugi del prispevka se nanaša na sistematizacijo značilnosti hrvaškega sistema javnih naročil in na potrditev, da javna naročila zahtevnih in inovativnejših rešitev na Hrvaškem lahko spodbudijo nastanek in širjenje inovacij v podjetjih. Ker je doktorska disertacija napisana v slovenskem jeziku, prispeva tudi k oblikovanju terminološke zbirke izrazov, ki se nanašajo na novejše ekonometrične izraze, ki še niso splošno sprejeti in priznani.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Ekonomija

POVEZANOST RADA