Pregled bibliografske jedinice broj: 758681
Strašna resnica: O metonimični racionalnosti pri Hawksu in Cavellu
Strašna resnica: O metonimični racionalnosti pri Hawksu in Cavellu // Stanley Cavell. Refleksija filma / Novak, Ivana (ur.).
Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2015. str. 117-133
CROSBI ID: 758681 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Strašna resnica: O metonimični racionalnosti pri Hawksu in Cavellu
(The Awful Truth: On Metonymic Rationality in Hawks and Cavell)
Autori
Jukić, Tatjana
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Poglavlja u knjigama, znanstveni
Knjiga
Stanley Cavell. Refleksija filma
Urednik/ci
Novak, Ivana
Izdavač
Slovenska kinoteka
Grad
Ljubljana
Godina
2015
Raspon stranica
117-133
ISBN
978-961-6417-92-1
Ključne riječi
Stanley Cavell, Howard Hawks, film, filozofija
(Stanley Cavell, Howard Hawks, film, philosophy)
Sažetak
Ko se Caryju Grantu v Strašni resnici (The Awful Truth) ne uspe galantno odzvati na domnevno nezvestobo Irene Dunne, mu slednja odvrne, da je »izgubil svojo kontinentalno pamet«. To bi lahko razumeli tudi kot strašno resnico njune zgodbe: obstaja pamet, ki je specifično ameriška, poseben tip racionalnosti, ki ni odvisen od vključevanja in izključevanja, značilnega za kontinentalni duh (in filozofijo). Prav v tej točki se s filozofijo sooči Stanley Cavell: še več, ne zanima ga toliko resnica sama kakor pa njena strašnost. To je tudi točka, kjer filozofija za Cavella zahteva vrnitev k psihoanalizi ; poleg tega Cavell natanko v tej poziciji mobilizira spol v dispozitiv, kjer se strašnost, resnica in ustava združijo za Ameriko v nastajanju. S tem v mislih predlagam razpravo o Cavellovi ženski, ženski iz njegovih knjig o filmu, ženski, ki dominira nad »zelenim svetom« hollywoodskih komedij ponovne poroke in zagotavlja pravila zaroke, ki so izven kontinentalne pameti. Osredotočila se bom na komediji Adamovo rebro in Njegovo nezvesto dekle. Kljub temu, da se zdi, da ne ustrezajo Cavellovi definiciji, ženski s sodnimi dvoranami in njihovimi pripadajočimi prostori vendarle ravnata tako, kot bi s tem sugerirali, da zeleni svet ni odsoten, temveč je metonimija za tiste prostore, ki bi jih pripisali (čistemu) umu. Nazadnje predlagam, da ta miselni sestav predstavlja točko, v kateri Deleuzova filozofska fascinacija z žensko, filmom in Ameriko terja kritično preoblikovanje.
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Znanost o umjetnosti
POVEZANOST RADA