Pregled bibliografske jedinice broj: 69932
Kulturna krajina, pojmi,-problemi-vizija
Kulturna krajina, pojmi,-problemi-vizija // Kulturna krajina - v dinamiki razvoja in varstva / Mlakar, Aleš ; Marinček, Polona ; Matjašec, Darja (ur.).
Ljubljana: Društvo krajinskih arhitekata slovenije, 1999. str. 1-4 (pozvano predavanje, međunarodna recenzija, cjeloviti rad (in extenso), stručni)
CROSBI ID: 69932 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Kulturna krajina, pojmi,-problemi-vizija
(Cultural Landscape: ideas - problems - vision)
Autori
Ogrin, DUšan
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Radovi u zbornicima skupova, cjeloviti rad (in extenso), stručni
Izvornik
Kulturna krajina - v dinamiki razvoja in varstva
/ Mlakar, Aleš ; Marinček, Polona ; Matjašec, Darja - Ljubljana : Društvo krajinskih arhitekata slovenije, 1999, 1-4
Skup
6.stručni sustre Društva krajobraznih arhitekata Slovenije,
Mjesto i datum
Portorož, Slovenija, 22.11.1999. - 23.11.1999
Vrsta sudjelovanja
Pozvano predavanje
Vrsta recenzije
Međunarodna recenzija
Ključne riječi
pojmi; problemi; vizija; kulturna krajina
(ideas; problems; vision)
Sažetak
Množici zatečenih se pridružujejo novi problemi in tako nastaja vse razsežnejše in bolj zapleteno problemsko polje dela. Zanje bo treba iskati rešitve v razmerah vse zahtevnejše pluralne družbe in ob upoštevanju velike raznolikosti interesov ter nazorov. V sferi načrtovanja boto terjalo premišljene in vse bolj zapletene pristope, metode in tehnike, ki bodo morale biti prilagojene zahtevam vse bolj dialoške družbe. Ta bo pričakovala alternativna preudarjanja in predloge, na podlagi katerih bolahko uresničevala vzdržen razvoj kot paradigmo uravnovešenosti navzkrižnih interesov in neogibnost obzirnega ravnanja v okolju.
V luči teh ugotovitev se jasno kaže, da bo v prihodnje, bolj kot kdaj koli prej, glavno težo odločitev o krajini nosila načrtovalna obravnava prostorskih vprašanj. To se zastavlja kot antiteza pojmovanju, da je institucija uradnega soglasja najbolj primerno sredstvo za gospodarjenje v naravnem prostoru. Res je, da bolj liberalne razmere v družbi, zlasti ob manj učinkovitem pravnem sistemu, stopnjujejo potrebo po strožjem ukrepanju in večjem obsegu zavarovanja. Toda glavnina prostorske problematike nastaja v razvojnih dogajanjih in ta neizogibno terjajo ustvarjalno spremljanje razvoja, njegovo razčlembo in iskanje načrtovalnih odgovorov na izzive, ki jih bo pred nas postavljal čas v vsej njihovi zapletenosti in težavnosti. V tem vidim družbeni pomen in vlogo krajinske arhitekture kot ene ključnih strok v urejanju prost
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Poljoprivreda (agronomija)
