Pregled bibliografske jedinice broj: 649475
Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonatne platforme v Notranjih Dinaridih
Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonatne platforme v Notranjih Dinaridih // 3. Slovenski geološki kongres, Povzetki in ekskurzije / Košir, Adrijan ; Horvat, Aleksander ; Zupan Hajna, Nadja ; Otoničar, Bojan (ur.).
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2010. str. 29-30 (predavanje, domaća recenzija, sažetak, znanstveni)
CROSBI ID: 649475 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonatne platforme v Notranjih Dinaridih
(Carbonate gravity-flow deposits from Bohinj area (NW Slovenia): evidence of a latest Jurassic - earliest Cretaceous carbonate platform in the Internal Dinarides)
Autori
Kukoč, Duje ; Goričan, Špela ; Košir, Adrijan
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni
Izvornik
3. Slovenski geološki kongres, Povzetki in ekskurzije
/ Košir, Adrijan ; Horvat, Aleksander ; Zupan Hajna, Nadja ; Otoničar, Bojan - Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2010, 29-30
ISBN
961-961-254-217-7
Skup
3. Slovenski geološki kongres
Mjesto i datum
Bovec, Slovenija, 16.09.2010. - 18.09.2010
Vrsta sudjelovanja
Predavanje
Vrsta recenzije
Domaća recenzija
Ključne riječi
Biancone apnenci; Karbonatni turbiditi; Radiolariji; Berrijasij
(Biancone limestone; Gravity-flow deposits; Radiolarians; Berriasian)
Sažetak
V okolici Srednje vasi pri Bohinju smo preučevali sestavo breč in kalkarenitov v zaporedju biancone apnencev. Starost zaporedja smo določili z radiolariji. V mezozoiku je bilo ozemlje del Blejskega jarka, ki se je nahajal na distalnem delu kontinentalnega roba Jadranske plošče in je bil od Dinarske karbonatne platforme bolj oddaljen kot Tolminski jarek. Kamnine Blejskega jarka torej pripadajo najbolj notranji dinarski coni, ohranjeni na območju Slovenije. Jursko zaporedje sestavljajo spodnjejurski apnenci z ehinodermi (hierlaški facies) ter srednje in zgornjejurski plastoviti radiolarijski roženci in glinavci. V spodnji kredi si sledijo biancone apnenci, menjavanje laporjev in glinavcev ter na vrhu siliciklastiti z ofiolitnim drobirjem in z olistoliti apnenca. Biancone apnenci so približno 40 m debela serija plastovitih pelagičnih apnencev z vmesnimi plastmi karbonatnih turbiditov. Preučevani profil je odkrit ob cesti, ki pelje od Studorja na Uskovnico. Spodnji del profila sestavljajo radiolarijski apnenci (strukturno "packstone") z gomolji in plastmi roženca, mestoma se v zaporedju pojavljajo tanke plasti laporja. Radiolarijska združba je značilna za spodnji del spodnje krede (berriasij do spodnji valanginij). Starost je bila določena po naslednjih vrstah: Archaeodictyomitra apiarium (Rüst), Cinguloturris cylindra Kemkin & Rudenko, Dicerosaturnalis dicranacanthos (Squinabol), Hiscocapsa pseudouterculus (Aita), Mirifusus minor Baumgartner, Pantanellium squinaboli (Tan), Pseudodictyomitra carpatica (Lozyniak), Ristola cretacea (Baumgartner) in Tethysetta boesii (Parona). V zgornjem delu profila prevladujejo karbonatne breče. Klasti so oglati litoklasti plitvovodnih apnencev tipa "grainstone", posamezni ooidi, odlomki apnenčevih alg, miliolidne foraminifere in drugi skeletni fragmenti različnih velikosti. Pogosti so tudi manjši klasti roženca in klasti pelagičnega apnenca s kalpionelami. Določili smo vrsto Calpionella alpina Lorenz, ki ima razpon od zgornjega tithonija do spodnjega valanginija. Osnova breč je mikrit, bogat z radiolariji. Starost platformnih karbonatov je bila določena z apnenčevo algo Clypeina jurassica Favre, ki je značilna za obdobje od zgornjega kimmeridgija do spodnjega berriasija. V vrhnjem delu profila se karbonatne breče menjavajo s kalkareniti. Izrazite so tudi gube, nastale s podmorskim plazenjem ("slump"). Ekstraklasti in karbonatni drobir nedvomno kažejo na platformni izvor presedimentiranih apnencev. Biancone apnenci so regionalno razširjen pelagični facies v spodnji kredi, vendar so drugje, npr. v Tolminskem jarku, sestavljeni izključno iz mikritnih apnencev in ne vsebujejo plasti breč ali kalkarenitov. Zato sklepamo, da Dinarska karbonatna platforma ni mogla biti izvorno področje plitvovodnih klastov v Blejskem jarku. Domnevamo, da je platformni material prihajal z nasprotne strani, to je s karbonatne platforme, ki je obstojala na bolj interni lokaciji, vendar se zaradi poznejše erozije in narivanja ni ohranila. Ta domnevna platforma se je lahko razvila na dvignjenem zaporedju pokrovov, ki so se formirali v zgodnji fazi narivanja notranjih dinarskih con na rob kontinenta. Približno enako stare izolirane karbonatne platforme s podobno genezo so bile opisane na več lokalitetah v Alpah, Dinaridih in Karpatih. Do sedaj sta najbolje dokumentirani karbonatna platforma Plassen (starost: oxfordij-kimmeridgij do berriasij) v Severnih apneniških Alpah in karbonatna platforma Kurbnesh (starost: kimmeridgij? do tithonij) v ofiolitni coni Mirdita v Albaniji. Znani, a manj raziskani so primeri zgornjejurskih grebenskih apnencev, ki diskordantno ležijo na ofiolitih v Vardarski coni v Srbiji in v gorovju Apuseni v Romuniji.
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Geologija
POVEZANOST RADA
Projekti:
119-1191152-1171 - Uloga taložnih prekida u karbonatnim sukcesijama Krških Dinarida (Bucković, Damir, MZOS ) ( CroRIS)
Ustanove:
Prirodoslovno-matematički fakultet, Zagreb
Profili:
Duje Kukoč
(autor)