Naslov
Razvoj predmeta glasbena vzgoja v osnovni šoli na Hrvaškem od druge polovice 19. stoletja ter primerjalna analiza s Slovenijo in z Madžarsko

Autori
Košta, Tomislav

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Fakultet
Akademija za glasbo

Mjesto
Ljubljana

Datum
08.11

Godina
2012

Stranica
227

Mentor
Izv. prof. Darja Koter

Ključne riječi
osnovna šola; šolska zakonodaja; glasbeni pedagogi; glasbeni pouk; učni predmet petje; metode petja; didaktična gradiva
(primary school; subject of singing; school legislation; musical pedagogues; music lessons; singing methods; didactic material)

Sažetak
Disertacija predstavlja razvoj predmeta glasbena vzgoja v splošnoizobraževalni šoli na Hrvaškem s komparativno analizo razmer v Sloveniji in na Madžarskem. Rezultati preučevanja so predstavljeni kronološko, od začetkov uvedbe nacionalnih jezikov v osnovne šole ter nastanka prvih pesmaric in učbenikov v hrvaškem, slovenskem in madžarskem jeziku, kar pomeni od sredine 19. stoletja do danes. Na razvoj glasbenega pouka v vsakem obdobju vplivajo družbenopolitične spremembe, šolska zakonodaja, učbeniki in ostalo gradivo ter napredovanje same stroke. V sredini 19. stoletja postane glasba kot učni predmet, ki se imenuje petje, obvezna v osnovni šoli, pri pouku pa prevladuje uporaba ljudske pesmi. Na področju današnje Hrvaške, Slovenije in Madžarske so v drugi polovici 19. stoletja ugotovljene težnje po čim kakovostnejšem učenju pesmi po notah, kar v praksi ni bilo uresničljivo zaradi neugodnih pogojev in zaradi nezadostnih kompetenc učiteljev. Med svetovnima vojnama se pouk glasbe na Hrvaškem in v Sloveniji razvija v smeri politike resornega ministrstva, zadolženega za šolstvo, ki izdaja učne načrte in programe, veljavne za področje celotne države. Brez jasne strategije in realnih možnosti za uresničenje take zamisli niso prispevale k pomembnejšemu napredku na področju glasbenopedagoške stroke. V istem času je Madžarska, po zaslugi skladatelja in glasbenega pedagoga Zoltána Kodályja, postala prostor intenzivnega in vsestransko vplivnega glasbenega razvoja, ki se še intenzivneje kaže v obdobju po drugi svetovni vojni. Njegovega pomembnejšega vpliva na področju Hrvaške in Slovenije kljub temu nismo zabeležili. Nova politična ureditev po drugi svetovni vojni vpliva na spremembe v šolskem sistemu, kar privede do osemletne osnovne šole. Spremeni se tudi ime predmeta, ki se postane glasbena vzgoja, na Hrvaškem pa od leta 1984 glasbena kultura. Predmetu so dodane še druge glasbene dejavnosti, ki se realizirajo v učnih področjih petje, igranje, poslušanje glasbe in otroško glasbeno ustvarjanje. Osnovna naloga glasbenega pouka postane dolgotrajen proces, ki pospešuje, usmerja in vzgaja elemente glasbenih sposobnosti pri učencih. V tem obdobju je na spremembe pri glasbenem pouku v največji meri vplival napredek glasbenopedagoške stroke skozi kakovostno in plodno delo številnih priznanih strokovnjakov. Na Madžarskem se predmet imenuje glasba - petje (ének-zene) in se v obdobju do družbenopolitičnih sprememb v devetdesetih letih 20. stoletja razvija v skladu s konceptom Z. Kodályja, ki pa v sodobnem madžarskem šolskem sistemu vedno bolj izgublja svoj pomen. Pomembnejše razlike pri pouku glasbe na Hrvaškem in v Sloveniji je opaziti že konec osemdesetih let 20. stoletja, predvsem pa po razglasitvi samostojnosti obeh držav. Slovenski učni načrt za devetletno osnovno šolo je zasnovan kompleksno in predstavlja refleksijo dejavnikov glasbene kulture, ki se realizirajo skozi štiri vzgojno-izobraževalna področja: razvoj poslušanja glasbe, izvajanja glasbe, razvoj ustvarjalnosti ter razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Na Hrvaškem so se večje spremembe zgodile šele leta 2006 z uvedbo HNOS-a in so se v glavnem nanašale na razbremenitev učencev pri pouku. V vseh treh državah, ki jih obravnavamo, danes stremijo k postavitvi odprtega koncepta glasbenega pouka v osnovni šoli z veliko svobode za učitelje – od izbire vsebin in učbenikov do načina, na katerega bodo te vsebine obravnavali. Hrvaško tako še čakajo usklajevanje učnega programa z Nacionalnim okvirnim kurikulumom (2008) in nadaljnje reforme glasbenega pouka v osnovni šoli.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Pedagogija, Znanost o umjetnosti

POVEZANOST RADA