Naslov
Dejavniki politik usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti v posocialističnih državah
(Determinants of work-family policies in postcommunist countries)

Autori
Dobrotić, Ivana

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Fakultet
Fakulteta za družbene vede

Mjesto
Ljubljana

Datum
26.06

Godina
2012

Stranica
294

Mentor
Černigoj-Sadar, Nevenka ; Fink-Hafner, Danica

Ključne riječi
politike usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti; posocialistične države; model postopnih institucionalnih sprememb; familizem; individualizem
(work-family policies; postcommunist countries; gradual institutional change; familization; individualization)

Sažetak
Predmet preučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvoj politik usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti v posocialističnih državah, in sicer skozi primerjalno analizo med Češko, Hrvaško in Slovenijo. Osnovna ideja disertacije je na eni strani opozoriti na bistveno različen razvoj politik usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti v posocialističnih državah, na drugi pa pokazati, da je njihova razvojna pot rezultat za vsako državo specifičnega sočasnega delovanja socio-ekonomskih, političnih in kulturnih dejavnikov. Cilj naloge je tudi določiti ključne dejavnike reform v posamezni državi, ki so prispevali k bolj ali manj ugodnim pogojem za usklajevanje plačanega dela in družinskih obveznosti. Analiza razvoja politik usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti v primerjanih državah pokaže, da v zgodnjem socializmu na tem področju vse tri krenejo na zelo podobno razvojno pot in pod ideologijo propagande delavskih pravic in ženske emancipacije začnejo uvajati plačane porodniške dopuste, različne denarne podpore družinam in razvijati javne skrbstvene ustanove. Kljub podobnim ukrepom, ki v zgodnjem socializmu pospešujejo usklajevanje plačanega dela in družinskih obveznosti, pa se začnejo države že v drugi polovici socialističnega obdobja oddaljevati od enotne smeri razvoja. Slovenija in Hrvaška sta bili denimo del enotne države, vendar jima procesi decentralizacije in uvajanje samoupravljanja omogočijo določeno samostojnost pri oblikovanju ukrepov na tem področju. To se odrazi tudi v manjših razlikah na področju družinskih politik. Najočitnejša razlika med njima se kaže na področju otroškega varstva in precej razvitejši in dostopnejši mreži otroškega varstva v Sloveniji. Kljub manjšim razlikam v ukrepih pa Slovenija in Hrvaška še naprej podpirata nekakšno mešanico konservativne in defamilizacijske politike oziroma t. i. obsežen model dveh hraniteljev družine z deljenimi spolnimi vlogami. Na drugi strani se na Češkem že v 60. letih prejšnjega stoletja sprožijo močne pronatalitetne in refamilizacijske razprave, kar se začne prenašati tudi na ukrepe na področju družinskih politik. Družinske politike tako postanejo pronatalitetno in familistično naravnane, odgovornost za skrb pa začnejo umeščati v zasebno sfero. Politika druge polovice socializma počasi nakazuje tudi prihodnji razvoj obravnavanega področja v primerjanih državah. Države se namreč po osamosvojitvi še dodatno oprimejo že v socializmu začrtane poti razvoja in zato ne moremo govoriti o radikalnosti posocialističnih sprememb. S spremembami v posocialističnem obdobju najbolj ugodne pogoje za usklajevanje plačanega dela in družinskih obveznosti ustvari Slovenija, v ostalih dveh državah pa ustvarjanje ugodnejših pogojev za usklajevanje plačanega dela in družinskih obveznosti nikoli ni bilo med prioritetnimi cilji javnopolitičnega dnevnega reda. Na podlagi koncepta familizacije/individualizacije določimo, da Češka utrdi (re)familistično smer razvoja politik usklajevanja (javna politika sloni na dolgih in slabo plačanih dopustih, v osnovi namenjenih ženskam, skrb za najmanjše otroke pa umešča v zasebno sfero). Hrvaško zaznamuje »zmerna individualizacija« (na eni strani najdemo neradodarne starševske dopuste z nizkimi spodbudami za očete, na drugi nezadostno razvite institucionalne oblike skrbi za otroke), Slovenija pa medtem podpira individualistično razvojno pot politik usklajevanja plačanega dela in družinskih obveznosti (na javnopolitični ravni se podpira tako aktivna vloga obeh staršev kot razvoj javnih skrbstvenih ustanov in prožnih oblik dela). Pri tem je pomembno opozoriti, da so javnopolitični instrumenti, usmerjeni k spodbujanju enakopravne delitve skrbstvenega dela, še vedno precej skromni v vseh treh državah. Slovenija je tudi na tem področju najbolj uspešna. Analiza opozori na specifičnost okoliščin, znotraj katerih se odvijajo reforme v primerjanih državah, pri čemer različni soodvisnost in dinamika zgodovinskih okoliščin ter socio-ekonomskih, političnih in kulturnih dejavnikov ustvarjata za vsako državo specifično javno politiko.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Sociologija

POVEZANOST RADA