Naslov
Sarmatijski apnencev nanoplankton, silikoflagelati in diatomeje jugozahodnega dela Paratetide
(Middle Miocene (Sarmatian) calcareous nannoplankton, silicoflagellates and diatoms of the southwestern part of the Paratethys)

Autori
Galović, Ines

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Fakultet
Naravoslovnotehniška Fakulteta

Mjesto
Ljubljana, Slovenija

Datum
14.01

Godina
2010

Stranica
199.

Mentor
Prof. dr. Pavšić, Jernej

Neposredni voditelj
Doc. dr. Horvat, Aleksander

Ključne riječi
apnencev nanoplankton; silikoflagelati; diatomeje; miocen; sarmatij; biostratigrafija; paleoekologija; paleogeografija; Dunajski bazen; bazen Hrvaškega Zagorja; Severnohrvaški bazen; Centralna Paratetida.
(calcareous nannoplankton; silicoflagellates; diatoms; Middle Miocene; Sarmatian; biostratigraphy; paleoecology; paleogeography; Vienna Basin; Hrvatsko Zagorje Basin; North Croatian Basin; Central Paratethys.)

Sažetak
Srednjemiocenski sedimentacijski bazeni severnega dela Hrvaške pripadajo jugozahodnem delu Centralne Paratetide. Medcelinsko obmocje se je zacelo razvijati v spodnjem miocenu kot rezultat kolizije Afriške in Evropske plošce. Podrocje Centralne Paratetide je obkroženo z Alpami, Dinaridi in Karpati. Evolucija Centralne Paratetide je bila pod vplivom regionalnih tektonskih dogodkov, globalnih sprememb v nivoju morske gladine ter povezav z Mediteranom, Severnim in Indopacifiškim oceanom. Te povezave so bile nekajkrat prekinjene in ponovno vzpostavljene, kar je imelo neposredni vpliv na evolucijo organizmov in njihovo endemicnost. Raziskovano obmocje zajema tri geografsko locene sedimentacijske bazene: bazen Hrvaškega Zagorja (severozahodna Hrvaška), Severnohrvaški bazen in Dunajski bazen. Preiskana sta dva detajlna profila v bazenu Hrvaškega Zagorja, sedemnajst profilov v Severnohrvaškem bazenu in en profil v Dunajskem bazenu. V vseh profilih litološko prevladujejo laporji z redkimi plastmi apnencev, klastitov in vulkanskih kamnin. Vsebnost karbonatne komponente v profilu Žumberak znaša 36-64%, v profilih Samoborskega hribovja 30-93%, na Medvednici 10-72%, v Hrvaškem Zagorju 59-83% in vec kot 90% v Slavonskih planinah. Mikropaleontološko je bilo raziskanih 20 geoloških profilov. Doloceno je bilo 420 avtohtonih vrst mikrofosilov: 13 vrst in ena podvrsta silikoflagelatov, 270 vrst diatomej s 40 varietetami in 11 formami ter 82 vrst in ena forma kalcitnega nanoplanktona. V sarmatijskih sedimentih raziskovanega obmocja je bilo prvic opisanih 9 vrst kokolitov in 18 vrst ter 1 varieteta diatomej. Globalna regresija ob koncu badenija in regionalni tektonski dogodki na meji badenij/sarmatij se odražajo v monofloristicnem razvoju plitvomorskih kokolitnih vrst Reticulofenestra pseudoumbilica in Perforocalcinella fusiformis. Globalno znižanje nivoja morske gladine na meji badenij/sarmatij sovpada s Ser3 sekvencno mejo, ki jo lahko na raziskovanem obmocju koreliramo z zgornjim delom NN6 cone kalcitnega nanoplanktona. Množicno pojavljanje vrst Coccolithus pelagicus in Calcidiscus pateacus kaže na mocan vpliv hladnih globjevodnih morskih tokov. Prva sarmatijska transgresija je na obmocju Paratetide datirana na približno 12, 5 milijona let. Njen maksimum je ugotovljen v Dunajskem bazenu. Stratigrafsko lahko ta poplavitveni dogodek uvrstimo v diatomejsko cono Coscinodiscus doljensis. Maksimalna transgresija naslednjega srednjesarmatijskega (NN7- NN7/NN8) cikla je bila ugotovljena v laminiranih sedimentih Samoborskega hribovja. Fosilne združbe kalcitnega nanoplanktona, silikoflagelatov in diatomej ugotovljene na Medvednici in Samoborskem hribovju so podbne združbam v Mediteranu, Indopacifiku in Atlantiku, kar kaže na povezanost raziskovanega podrocja z okolnimi morji v casu srednjega dela sarmatija in socasni pojav cone "upwellinga”. Casovno lahko v vseh sedimentacijskih bazenih severa Hrvaške ta poplavitvena sedimentna zaporedja koreliramo s srednjesarmatijsko silikoflagelatno cono Distephanopsis slavnicii–Distephanopsis soljanii in s srednjesarmatijsko diatomejsko cono Anaulus simplex–Coscinodiscus doljensis. Celoten sarmatij lahko koreliramo s evstaticnim dvigom cikla TB 2.6. Ta poplavitvena sekvenca je v raziskanih stratigrafskih zaporedjih zaznamovana z neritsko-litoralnim faciesom. Povezave z vsemi okolnimi morji so se na obmocju Medvednice prekinile v zgornjem delu sarmatija, medtem ko so na obmocju Samoborskega hribovja in Krndije oscilirajoce povezave v zgornjem sarmatiju še prisotne. Razvoje na obmocju Samoborskega hribovja in Krdinje lahko na osnovi apnencevega nanoplanktona uvrstimo v zgornjesarmatijsko cono NN8. Regionalni tektonski premiki so provzrocili poplitvenje sedimentacijskih bazenov in progradacijo recnih faciesov. Nizek nivo morja (LST) ob koncu sarmatija (meja sarmatij/panonij) lahko koreliramo s Ser4 sekvencno mejo. Ta dogodek zaznamuje drasticno znižanje števila vrst in rodov ter monofloristicna brakicna združba kalcitnega nanoplanktona. Paleomagnetne raziskave v profilu Našice postavljajo mejo sarmatij/panonij na hron C5r.1r kar odgovarja starosti 11, 1 milijona let. Na osnovi združb kokolitov in dinocist bi lahko zacetek panonija predstavljal polzaprto stratificirano morsko okolje, ki je na nek nacin še vedno, vsaj obcasno, komuniciralo z Mediteranom.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Geologija

POVEZANOST RADA