Naslov
Kontrastivna lingvostilistika glagolov (Mislice Ferija Lainščka v knjižni slovenščini, porabščini in knjižni hrvaščini)
(Contrastive verbal linguistic stylistics (Mislice written by Feri Lainšček in litterary Slovene, Porabian and litterary Croatian))

Autori
Peti-Stantić, Anita ; Klier, Ariana

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni

Izvornik
Obdobja 26: Slovenska narečja med sistemom in rabo / Smole, Vera - Ljubljana : Filozofska fakulteta, Center za slovenščino, 2007, 65-65

Skup
Obdobja 26: Slovenska narečja med sistemom in rabo

Mjesto i datum
Ljubljana, Slovenija, 15.11.2007. - 17.11.2007

Vrsta sudjelovanja
Predavanje

Vrsta recenzije
Međunarodna recenzija

Ključne riječi
konstrastivna stilistika; glagol; prevajalske situacije
(contrastive stylistics; verb; translation situation)

Sažetak
Avtorici bosta na osnovi primerjave izvirnika zbirke pravljic Mislice Ferija Lainščka in dveh prevodov, enega v prekmurščino (porabščino) in drugega v knjižno hrvaščino, naredili lingvostilistično analizo glagolskega sistema, predvsem pa se bosta osredotočili na podsisteme znotraj slovenskega jezika, pri čemer bo prevod v hrvaščino služil kot „ kontrolno mesto“ . Cilj lingvostilistične analize, ki temelji na dveh tipičnih kontrastivnih prevajalskih položajih, je pokazati možne modele uresničevanja prevajalskih ekvivalentov na pomenski in stilni ravni. Obravnavane situacije so: 1. prva, v kateri je leksična oblika glagola identična tisti v izvirniku, npr. uporaba glagolov zaigrati, zaplesati, zibati se ; 2. druga, v kateri je v prevodu izbrana drugačna leksična oblika glagola od oblike v izvirniku, npr. uporaba glagolov so potovali – so se vozili, potovala sta – vandrivala sta, odložili so – so doladjali, je sijal – je svejto. Pri obravnavi prevajalskih situacij prvega tipa avtorici posebej opozarjata na fonetične, deloma tudi besedotvorne razlike, kot so: srečevali – srečüvali, se je predala – se je prejkdala, nista imela – sta nej mejla, in tudi na vidske razlike, kot so: so želeli prisluhniti – je rado poslüšalo, so se poveselile – so se veselile, so poskakovale – so skakale. Pri obravnavi prevajalskih situacij drugega tipa avtorici posebej opozarjata na stilsko raven vključenosti izbranih leksemov v celoto danega jezikovnega sistema, posebej ko gre za lekseme madžarskega, nemškega ali hrvaškega izvora (kot so npr. vandrivati, skakati).

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Filologija

POVEZANOST RADA