Naslov
Koncept eno- in/ali večjezičnosti (Matija Vlačić Ilirik in Primož Trubar)
(The concept of mono- or/and plurilingualism (Matija Vlačić Ilirik and Primož Trubar))

Autori
Peti-Stantić, Anita

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni

Izvornik
Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici Rojstva Primoža Trubarja / Merše, Majda ; Ahačič, Kozma - Ljubljana : ZRC SAZU Ljubljana, 2008, 33-33

Skup
Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja

Mjesto i datum
Ljubljana, Slovenija, 17.04.2008. - 19.04.2008

Vrsta sudjelovanja
Predavanje

Vrsta recenzije
Međunarodna recenzija

Ključne riječi
jednojezičnost; višejezičnost; književni jezik
(monolingualism; plurilingualism; literary language)

Sažetak
Referat govori o vplivu večjezičnih (latinko-germansko-slovanskih) konceptov na oblikovanje kocnepta o enem narodnem jeziku pri slovenskih in hrvaških protestantih. Poseben poudarek namenja odnosu med dialektalno podlago in intelektualno nadgradnjo. Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki ga zastavlja Vlačić, je namreč legitimiteta narodnega jezika kot knjižnega. V konceptu, ki ga predlaga, ta legitimiteta izhaja iz njegove osebne intelektualne izkušnje bivanja v številnih jezikih, med katerimi je prvi maternji jezik, ki je dograjen z jeziki, ki se ne vklapljajo njega, ampak so postavljeni na drugo intelektualno, kulturno-civilizacijsko raven. Med timi drugimi jeziki so Vlačiću Iliriku hebrejščina in grščina prvotni in najbolj pomembni jeziki modeli, tisti ki jih je študiral in potem celo poučeval, potem sledi latinščina, v kateri je napisal kmalu vsa svoja znanstvena dela, potem pa nemščina, v kateri se je sporazumeval in v kateri je živel največji del svojega življenja, in na koncu vsekakor stara cerkvena slovanščina, v čigavo glagoljaško tradicijo je bil vkoreninjen. Čeprav je tudi Trubar skozi življenje uporabljal vsaj trije jezike, pred očmi mu je vendar bil en jezik, medtem ko so Vlačiću, ki je vse svoje moči usmerjal na utemeljitev prostora intelektualne svobode, in ne narodnega jezika, pred očmi bili vsi tisti jeziki, na podlagi katerih je menil da je treba modelirati ta eden, narodni, pri čemer on sam skorajda ni nič sodeloval v modeliranju, temveč v vzpostavljanju okvira ki omogoča to modeliranje. Trubar je deloval za narod, Vlačić skoraj izključno za intelektualno elito, ki ji je tudi Trubar bil del.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Filologija

POVEZANOST RADA