Naslov
Uresničevanje leksikalnih naglasov v različnih glavah v hrvaščini
(The Realization of Lexical Accents within Different Focuses in Croatian)

Autori
Pletikos, Elenmari ; Vlašić, Jelena ; Bićanić, Jordan

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, stručni

Izvornik
1. slovenska mednarodna fonetična konferenca (SloFon 1) : zbornik povzetkov = 1st Slovene International Phonetic Conference : book of abstracts / Jurgec, Peter - Ljubljana : Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2006, 60-61

Skup
Slovenska mednarodna fonetična konferenca (1 ; 2006)

Mjesto i datum
Ljubljana, Slovenija, 20.04.2006. - 22.04.2006

Vrsta sudjelovanja
Predavanje

Vrsta recenzije
Međunarodna recenzija

Ključne riječi
nagals; intonacija; hrvaščina
(prosody; pitch-accent; focus; Croatian)

Sažetak
Intonacijo v hrvaščini, posebej še položaja v glavi, so do sedaj opisovali Nakić (1981), Škarić (1991) ter Ivas (1996), besedne naglase pa Gvozdanović (1980), Lehiste in Ivić (1986), Škarić (1991), Pletikos (2003) in drugi. Samo Smiljanić (2004) opisuje besedni naglas v široki in ozki glavi, ne opisuje pa vpliva šestih tipov glav na intonacijsko obliko besede. Pričujoča študija obravnava vprašanje, kako v hrvaškem jeziku uresničevanje treh različnih glav (padajoče, naraščajoče in ravne) vpliva na uresničevanje štirih besednih naglasov (dolgo padajočega (dp), dolgo rastočega (dn), kratko padajočega (kp) in kratko rastočega (kn)) s perceptivnega in akustičnega vidika. Za raziskovanje percepcije smo izbrali poslušalce (N = 13) zmožne dobrega prepoznavanja naglasov (z natančnostjo >96%). Besede s štirimi različnimi besednimi naglasi (mîna, mȁ ma, víno, vò ; da) so bile posnete v stavkih s padajočo, rastočo in ravno glavo na koncu intonacijske enote, potem pa ločene od intonacijske enote ter predložene poslušalcem kot samostojne besede. Poslušalci so ovrednotili naglase na lestvici od 1 do 5 glede na stopnjo tipičnosti, razločnosti in prepoznavnosti. Rezultati pokažejo, da so naglasi, uresničeni v padajoči glavi, ovrednoteni kot najbolj tipični (x = 4, 2), v ravni kot manj tipični (x = 3, 1), v naraščajoči pa kot najmanj tipični (x = 2, 7). Gibanja tona v glavah pokažejo, da imajo v padajočih glavah vsi štirje naglasi padajočo krivuljo F0, ki je pa pri padajočih naglasih večega razpona kot pri naraščajočih (dp = 64 Hz, kp = 68 Hz, dn = 44 Hz, kn = 28 Hz). V naraščajočih glavah imajo vsi besedni naglasi naraščajočo krivuljo (povprečnega razpona 95 Hz), medtem ko je v ravnih glavah v vseh naglasih prvi zlog naraščajoč (povprečno 71 Hz), drugi pa raven. Rezultati kažejo, da intonacija glave skoraj popolnoma preusmerja gibanje tona štirih značilnih besednih naglasov.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Filologija

POVEZANOST RADA