Pregled bibliografske jedinice broj: 224306
Geološka zgradba mejnega področja med zunajnimi in notranjimi dinaridi vzodne slovenije
Geološka zgradba mejnega področja med zunajnimi in notranjimi dinaridi vzodne slovenije, 2005., magistarski rad, Prirodoslovno-matematički fakultet, Zagreb
CROSBI ID: 224306 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Geološka zgradba mejnega področja med zunajnimi in notranjimi dinaridi vzodne slovenije
(Geological structure of the transition zone between internal and external Dinarides in eastern Slovenia)
Autori
Rižnar, Igor
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, magistarski rad
Fakultet
Prirodoslovno-matematički fakultet
Mjesto
Zagreb
Datum
23.09
Godina
2005
Stranica
144
Mentor
Marjanac, Tihomir ; Placer, Ladislav
Ključne riječi
Gorjanci/Žumberak; Krška sinklinala; Savske bore; Dinaridi; Srednje-mađarska zona; Tisa megajedinica; Panonski bazen; stratigrafija; tektonika; strukturna analiza; seizmički profili
(Gorjanci/Žumberak; Krško syncline; Sava folds; Dinarides; Mid-Hungarian Zone; Tisza megaunit; Pannonian Basin; Stratigraphy; Tectonics; Structural analysis; seismic profile)
Sažetak
Območje Gorjancev in krške kotline je del jugozahodnega podaljška Srednjemadžarske tektonske cone. V paleogeografskem pogledu gre za severovzhodni rob Dinaridov oziroma t.i. Prehodno cono med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi, ki je vzdolž južnega roba Gorjancev/Žumberka v stiku s t.i. Tisza megaenoto. Za Krško kotlino je do nedavnega veljalo mnenje, da gre za kvartarno udorino, v zadnjih desetih letih pa je vprašanje recentne tektonske aktivnosti v zvezi z oceno potresne nevarnosti NEK vzpodbudilo nadaljnje raziskave na tem območju. Z namenom ugotoviti zaporedje deformacij, ki so se zvrstile na tem območju sem izdelal geološko karto južnega obrobja Krške kotline. Geološka karta je izdelana v merilu 1 : 25.000 (terensko delo je potekalo na topografski osnovi 1 : 5000) in zajema približno 100 km2 med Čatežem in Kostanjevico. Osnovni nivo podatkov predstavljajo pridobljeni litostratigrafski podatki, drugi vir podatkov je strukturna analiza izdelane geološke karte, tretji del pa predstavlja lastna interpretacija seizmičnih profilov. V delu je predstavljeno zaporedje in stil deformacij, ki so se na raziskovanem ozemlju zvrstile od mezozoika do kvartarja. Pričujoče delo predstavlja poskus celovite interpretacije strukturnega razvoja jugozahodnega dela Srednjemadžarske cone na podlagi novih terenskih in geofizikalnih podatkov.
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Geologija