Naslov
Ženske in zgodovina socialnega dela na Hrvaškem
(Women and History of Social Work in Croatia)

Autori
Ajduković, Marina

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni

Izvornik
2. kongres socialnega dela. Tradicije prelomi vizije. Zbornik abstraktov / Bogdan Lešnik - Ljubljana : Visoka šola za socialno delo, 2005, 23-23

Skup
2. kongres socialnega dela. Tradicije prelomi vizije

Mjesto i datum
Portorož, Slovenija, 21.09.2005. - 23.09.2005

Vrsta sudjelovanja
Predavanje

Vrsta recenzije
Nije recenziran

Ključne riječi
razvoj socialnega dela; spolna perspektiva; vloga žensk
(social work development; gender issue; women's role)

Sažetak
Vlogo žensk v razvoju socialnega dela na Hrvaškem bomo analizirali v treh časovnih obdobjih. (1) Obdobje od 1900 do 1941: vpliv ženskih organizacij, ženskega gibanja in emancipacije žensk na razvoj socialnega dela. (2) Obdobje od 1941 do 1952: vloga žensk pri skrbi za žrtve vojne, zlasti otroke, in njihov vpliv na profesionalizacijo socialnega dela. (3) obdobje 1952 do 1960: vloga žensk pri ustanavljanju šole za socialne delavce in uvajanju socialnega dela kot poklica. Posebno pozornost bomo posvetili delu in delovanju Tatjane Marinić in Valerije Singer, ki sta aktivno sodelovali pri ustanavljanju šole za socialne delavce, in njunemu sodelovanju z direktorico šole za socialne delavce na Dunaju Erno Sailer, ki izvira iz Banja Luke in je kot strokovnjakinja združenih narodov leta 1952 aktivno sodelovala pri ustanavljanju šole za socialne delavce v Zagrebu. Analizirali bomo zastopanost moških in žensk pri prvih študentih/študentkah in diplomantih/diplomantkah socialnega dela na Hrvaškem. Leta 1955 je diplomiralo prvih 41 socialnih delavcev, od toga je 20 žensk. Podatke smo dobili iz arhiva mesta Zagreba, arhiva študijskega centra za socialno delo, intervjujev s sodobniki, dokumentov o ustanovitvi društva socialnih delavcev in višje šole za socialne delavce, biografskih in feljtonističnih gradiv ipd. Analiza vloge žensk v razvoju socialnega dela je vsebinski okvir za refleksijo o nekaterih splošnejših vprašanjih: Je socialno delo "ženskega" ali "moškega" spola? V kakšni meri je marginaliziran družbeni položaj motiviral ženske za aktivno vlogo pri razvoju socialnega dela kot poklica? Je vstop žensk na področje skrbi za brezpravne skupine prebivalstva in tiste, ki so izopostavljene socialnim tveganjem, prispeval k profesionalnemu in akademskemu uveljavljanju žensk ali k marginalizaciji socialnega dela kot poklica? Ob kritični refleksiji o teh vprašanjih bomo poskušali upoštevati časovno perspektivo in povezovati preteklost, sedanjost in prihodnost socialnega dela na Hrvaškem in v evropskem kontekstu.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Pravo, Socijalne djelatnosti

POVEZANOST RADA