Naslov
VPLIV IMERZIVNE METODE NA LIKOVNO IZRAŽANJE UČENCEV PRI POUKU LIKOVNE VZGOJE
(Impact of the immersive method on artistic expression of the students in art education)

Autori
Vuk, Sonja

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Mjesto
Ljubljana

Datum
10.11

Godina
2021

Stranica
434

Mentor
Tacol, Tonka ; Vogrinc, Janez

Ključne riječi
ustvarjalni proces, učni proces, posebnosti likovne in drugih vizualnih umetnosti, vizualno izražanje učencev, sodobni kontekst, vzgojni učinek vizualne umetnosti
(creative process, teaching process, characteristics of visual art, student’s visual expression, contemporary context, educational effect of visual art)

Sažetak
Pouk likovne kulture v osnovnih šolah na Hrvaškem v glavnem temelji na usvajanju likovnega jezika kot notacijskega sistema, svojstvenega likovni in drugi vizualni umetnosti. V doktorski disertaciji je predstavljena imerzivna metoda, ki močneje povezuje usvajanje likovnega jezika in etape ustvarjalnega procesa od ustvarjanja idej do načina njihove uresničitve v formi, materialu in mediju. Poučevanje z imerzivno metodo je namenjeno izražanju učencev in njihovi komunikaciji s pomočjo likovnega izdelka in izdelka drugih vizualnih umetnosti. Ta proces upošteva sodobno vizualno umetnost in novomedijsko okolje učencev v današnjem času, iz katerih imerzivna metoda prevzema ustvarjalni proces in strategije, ki jih uporablja pri formalnem vidiku ustvarjalnega procesa in organizaciji vzgojno-izobraževalnega procesa. Imerzivna metoda se temeljiteje ukvarja s kontekstom in tako poudarja močan vzgojni vidik pouka in spodbujanje čim več čutil. Posebno pozornost posveča prenosu ustvarjalnega procesa iz ustvarjanja sodobne likovne in drugih vizualnih umetnosti v ustvarjalni proces pri pouku, s čimer se spodbuja prirojena ustvarjalnost vsakega izmed učencev. Ustvarjalni proces je algoritemsko razčlenjen na osem etap, ki se medsebojno prežemajo in ponavljajo v ciklih (univerzalna tema, generativna tema, izločanje idej, prenašanje v formo, material in medij, refleksija, samouresničitev, analiza rezultatov in remediacija). Pri tem kompleksnem pristopu so izjemnega pomena ustvarjalnost, strokovnost in osebnost učitelja. Usposobljenost učitelja za spoznavanje posebnosti sodobnih likovnih in drugih vizualnih stvaritev je zato eden izmed predmetov te raziskave. V prvem delu raziskave (kvantitativnem) so s pomočjo anketnega vprašalnika za priložnostni vzorec učiteljev (območje celotne Hrvaške) ugotovljeni izobrazba učitelja, strokovne in pedagoške kompetence, poznavanje sodobne vizualne umetnosti in novomedijskega okolja, stališče do veljavnega programa za likovno kulturo, strokovno izpopolnjevanje, motivacija za delo in potreba po nadaljnjem izobraževanju. Iz deskriptivne analize rezultatov je razvidno, da učitelji niso usposobljeni za delo po imerzivni metodi. S pomočjo vprašalnika za priložnostni vzorec učencev petih in osmih razredov (Zagreb in del Hrvaške) so med učenci preverjeni poznavanje in uporaba učne vsebine, motivacija, presoja uporabnosti učne vsebine v vsakdanjem življenju in prihodnjem poklicu, prepoznavanje novomedijskega konteksta vsakdanjega življenja in sodobne vizualne umetnosti ter poznavanje ustvarjalnega procesa. Na podlagi rezultatov je zasnovan drugi del raziskave (akcijski), in sicer uvajanje imerzivne metode v pouk v štirih akcijskih korakih: 1) uvajanje učnih metod in strategij ter tehnik za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja, 2) spodbujanje intrinzične motivacije s pomočjo v generativnih tem (čustvena in kognitivna vsebina učenca), 3) samoocena in samostojna refleksija med ustvarjalnim procesom, 4) delna samostojnost učenca pri uporabi algoritemske sheme ustvarjalnega procesa, občutljivost za kontekst, kritično stališče. Vzorec so bili štiri učiteljice in 128 učencev. Naloge za učence so analizirane s kvalitativno in vsebinsko analizo, medtem ko so rezultati, dobljeni s tabelo za ocenjevanje vizualnih del učencev, statistično analizirani. Rezultati raziskave podajajo odgovore na vsa raziskovalna vprašanja iz prvega in drugega dela raziskave. Rezultati prvega dela raziskave so pokazali da: učitelji nimajo dovolj znanja o učnih metodah in strategijah, sodobni vizualni umetnosti, strategijah novomedijske umetnosti in novomedijskega okolja učencev, niso dovolj zainteresirani za strokovno izpopolnjevanje in dodatno izobraževanje ter ne dojemajo v zadostni meri potrebe po spremembah v pristopu k pouku likovne kulture ; da učenci učne vsebine ne morejo ustvarjalno uporabljati, ne povezujejo novomedijskega konteksta vsakdanjega življenja z nastankom likovne in druge vizualne stvaritve, ne poznajo produkcije in uporabe prostih asociacij in idej. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da imerzivna metoda vpliva na uporabo strategij sodobne vizualne umetnosti v formalnem vidiku likovnega in drugega vizualnega izražanja učencev ter na povečanje učenčevega interesa za likovno in drugo vizualno izražanje, na učenčevo kritično premišljanje o okolju, na sposobnost učencev, da ustvarjajo izvirnejše zamisli in bolj ustvarjalno izbirajo ustrezno formo za vsebino in prenos vsebine s pomočjo materiala v medij, na večje zanimanje za moralna in etična vprašanja ter njihovo premišljanje in na enakopravno uporabo novomedijskih tehnologij (mobitel, dlančnik, računalnik) in likovnih medijev. Za uspešno vključitev imerzivne metode v vzgojno- izobraževalni proces je nujen predvsem usposobljen učitelj, ki ima pedagoške in strokovne kompetence. Tako usposobljen učitelj bi z uporabo imerzivne metode spodbudil spoznavanje posebnosti sodobne likovne in drugih vizualnih umetnosti ter tudi razvijanje ustvarjalnega mišljenja pri učencih, vizualno izražanje pa bi tako imelo vlogo komunikacije čustev, misli in vrednot z okoljem, do katerega bi se razvilo kritično stališče.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Pedagogija, Znanost o umjetnosti, Likovne umjetnosti, Interdisciplinarno umjetničko polje, Obrazovne znanosti (psihologija odgoja i obrazovanja, sociologija obrazovanja, politologija obrazovanja, ekonomika obrazovanja, antropologija obrazovanja, neuroznanost i rano učenje, pedagoške discipline)

POVEZANOST RADA