Naslov
Bakterijski ožig (Erwinia amylovora) - stalna nevarnost.
(Fire blight (Erwinia amylovora) - a constant risk)

Autori
Cvjetković, Bogdan

Izvornik
Revija za sadjarstvo, vinogradarstvo in vinarstvo (0353-5711) 2 (1991), 2; 10-12

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Radovi u časopisima, članak, stručni

Ključne riječi
Bakterijski ožig , (Erwinia amylovora)
(Fire blight (Erwinia amylovora))

Sažetak
BAKTERIJSKI OŽIG (ERWINIA AMYLOVORA) STALNA NEVARNOST-Ožig, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora, je najnevarnejša bolezen hrušk, razen hrušk pa so lahko napadeni tudi občutljivejši kultivarji jablan, kutine in številne vrste okrasnih rastlin iz družine rožnic. Pojava te bakterije v nekaterih državah Evrope, kakor tudi velika škoda, ki jo je ta bakterija povzročila, je bila povod za dosedanja opozorila (Kišpatić, 1975, Kišpatić, 1988, Cvjetković, 1975). Z ozirom na novonastale okoliščine želimo seznaniti braice s to nevarno boleznijo. Bolezen izvira iz Severne Amerike, kjer je prvič opisana leta 1730. Postopno se je širila po ameriškem kontinentu, nato pa je bila leta 1919 prenešena v Novo Zelandijo, 1933. na Kitajsko. V Veliko Britanijo je najverjetneje prenešena z embalažo iz Nove Zelandije leta 1957. Od takrat naprej pa poteka njen pohod in pustošenje po Evropi. Iz priložene karte razširjenosti bolezni se lahko vidi. da je bilo potrebnih 9 let, da je prišla bakterija preko La Mancha in se razširila po kontinent. Z ozirom na to, da je većina držav sprejela stroge ukrepe. širjenje bakterje po Evropi ni potekalo hitro. Vendar pa se je postopno bolezen vseeno prenašala iz države v državo, tako da je sedaj dokazana v vseh evropskih državah, kar se vidi tudi na karti: Nizozemska (1966), Poljska (1966), Danska (1966), ZR Nemčija (1971 -1981), DR Nemčija (1972), Belgija (1972), Francija (1972 - 1984), Grčija (1984). V letu 1990 je bila bolezen registrirana v Italiji. V vseh državah. kjer se je pojavila ta bolezen, je prišlo do velikih ekonomskih škod, ki so se povečale še zaradi visokih streškov zatiranja. Danska ie leta 1971 potrošila 5.000.000 kron. ZR Nemčija pa istega leta 350.000 DEM za krčenje okuženih dreves, da bi s tem preprečila nadaljnje širjenje bolezni. V južni Angliji je bilo 1957. skrčeno 20 000 hruškovih dreves. Temu je treba dodati še 19.000 okrasnih grmov, ki so lahko gostitelji bolezni. V Grčiji je bilo v obdobju med 1985 - 86 skrčeno 300 ha hrušk. Najvećje škode lahko nastanejo na hruški, manjše pa na kutini in jablani. Vendar ima bakterija zelo širok krog gostiteljev. Razen hrušk in jablan napada vrste iz rodu Cotoneaster spp., Crataegus spp. (glog), Cydonla spp. (kutina). Pyracantha spp. (ognjeni grm), Sorbus spp. (jerebika), ... skupno 120 vrst iz družine rožnic. Simptomi-Tu so opisani simptomi na hruški in jablani kot ekonomsko najvažnejših kulturah. čeprav so leti pri drugih gostiteljih malo drugačni. Bakterija napada vse rastlinske organe:liste, cvetove, poganjke.plodove, veje in deblo.V posebnih pogoji so lahko okužene tudi korenine. Do Infekcije prihaja v obdobju od začetka vegetacije pa do odpadanja listja. Bakterija napada organe v formiranju, ki ima jo še nežno tkivo. Prve simptome lahko opazimo spomladi na listju. Barva llstov se ponavadi menja od roba proti sredini. Listi dobijo rjavo črno barvo in izgubijo sijaj. Listi se lahko okužijo posredno preko poganjkov in pecljev. Takrat so simptomi drugačni. V tem primeru priđe do spremembe barve v obliki trikotnika, ki se začenja pri peclju in obsega na začetku manjši, nato pa vse večji del lista. Napadeni listi se zvijajo proti notranjemu delu. Listi, na katerih je prišlo do okužbe, visijo na drevesu do jeseni in celo kasneje, ko je začelo odpadati tudi že zdravo Iistje. Med vegetacijo so napadeni listi, zaradi kontrasta barve med zdravimi ir posušenimi, dobro vidni. Cvetovi so organ, preko katerega najpogosteje pride do okužbe. Zato so tudi simptomi na njih pogosto vidni. Prizadeti so lahko posamezni cvetovi ali pa celo socvetje. Cvet dobi voden izgled, nato začne veneti z istočasno spremembo barve. Cvetni deli porjavijo, na koncu pa dobi čaša mat črno barvo. Sprememba barve se širi tudi na cvetni pecelj. V toplih in vlažnih klimatskih pogo|ih priđe pogosto do eksudata - izcedka v obliki kapljice. Plodovi se lahko okužijo od oplodnje pa do obiranja.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Poljoprivreda (agronomija)

POVEZANOST RADA