Pregled bibliografske jedinice broj: 1055472
Določanje parametrov kože z metodo Monte Carlo in nevronskimi mrežami
Določanje parametrov kože z metodo Monte Carlo in nevronskimi mrežami // Zbornik povzetkov predstavljenih na srečanju v Gozdu Martuljku, 30.5.2019
Gozd Martuljek, Slovenija, 2019. str. 12-12 (predavanje, podatak o recenziji nije dostupan, sažetak, znanstveni)
CROSBI ID: 1055472 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Določanje parametrov kože z metodo Monte Carlo in
nevronskimi mrežami
(Determining Skin Parameters using Monte Carlo
Method and Neural Networks)
Autori
Marin, Ana ; Manojlovič, Teo ; Milanič, Matija ; Štajduhar, Ivan ; Jeraj, Robert
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni
Izvornik
Zbornik povzetkov predstavljenih na srečanju v Gozdu Martuljku, 30.5.2019
/ - , 2019, 12-12
Skup
16. Slovensko srečanje o uporabi fizike
Mjesto i datum
Gozd Martuljek, Slovenija, 30.05.2019
Vrsta sudjelovanja
Predavanje
Vrsta recenzije
Podatak o recenziji nije dostupan
Ključne riječi
hiperspektralna slika ; koža ; strojno učenje
(hyperspectral image ; skin ; machine learning)
Sažetak
Raziskave z optičnimi metodami so zaradi svoje neinvazivnosti in relativno nizke cene priljubljene v medicinski diagnostiki. Iz difuzno odbojnega spektra kože, ki ga pridobimo z integracijsko kroglo ali hiperspektralnim slikanjem, lahko izluščimo informacije o njeni sestavi – npr. količino melanina in krvi, oksigenacijo, koncentracije drugih kromoforov kot so bilirubin in podobno. Poznavanje teh parametrov nam lahko pomaga pri spremljanju razvoja modric, vnetij, znamenj ali ostalih kožnih sprememb. Običajno je iskanje parametrov zamudno, saj poteka z natančno, a počasno metodo inverznega Monte Carla (MC). Pri večplastni MC metodi simuliramo transport fotonskih paketov skozi poenostavljen model tkiva, ki upošteva absorpcijske ter sipalne lastnosti posameznih plasti. Število potrebnih fotonskih paketov ter iteracij postopka nam čas za pridobitev ene uspešne kombinacije parametrov dvigne na nekaj deset minut. To je veliko prepočasi za obdelavo hiperspektralnih slik ali za spremljanje tkivnih parametrov v realnem času. Pohitritev postopka lahko najdemo v strojnem učenju, natančneje v uporabi klasične nevronske mreže ANN s tremi skritimi sloji in ReLU aktivacijsko funkcijo. Ko pripravimo model kože (določimo število plasti, kromofore ter debeline), lahko pripravimo set simuliranih podatkov, na katerih bomo trenirali mrežo. V našem primeru smo pustili, da se v modelu kože spreminjajo količina melanina v epidermisu, količina krvi in njena oksigenacija v papilarnem ter retikularnem dermisu in amplituda sipanja v dermisu. Mrežo smo potem testirali na manjšem setu realnih spektrov pridobljenih z integracijsko sfero in fitanih spektrov dobljenih z MC. Za 39 testiranih primerov je bila napaka za koncentracijo melanina (0.96 ± 0.08) %, za koncentracijo krvi (1.89 ± 0.15) % (papilarna) in (0.71 ± 0.25) (retikularna), oksigenacijo (14 ± 11) % (papilarna) in (63 ± 27) % (retikularna) ter za amplitudo sipalnega koeficienta (37.1 ± 5.7) cm-1. Izmerjena hitrost ocene parametrov za 50 000 primerov z ANN je 26.4 s. S tako hitrostjo bi celotno hiperspektralno sliko lahko obdelali v nekaj minutah, kar bi povečalo uporabnost teh metod v klinični praksi.
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Fizika, Računarstvo