Naslov
Naključje in človeško delovanje v Aristotelovi Fiziki
(Luck and Human Action in Aristotle's Physics)

Autori
Grgić, Filip

Izvornik
Filozofski vestnik (0353-4510) 21 (2000), 1; 179-196

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Radovi u časopisima, članak, znanstveni

Ključne riječi
naključje;
(luck;)

Sažetak
Aristotel v Fiziki 2.4-6 razpravlja o tako imenovanih naključnih dogodkih (ta apo tuches) in jih definira kot dogodke, ki se zgodijo akcidentalno in ki so takšni, da bi se lahko zgodili zaradi razumskega človeškoga delovanja. Dejstvo, da jim pripiše lastnost, da so "zaradi nečesa", je najbolj sporno. Zagotovo ne obstajajo "zaradi nečesa" v istem pomenu, v katerem je "običajni" teleološki proces "zaradi nečesa", tj. v pomenu, da je rezultat procesa odgovoren za njegovo pripetitev. Avtor v tem eseju predoči nekatere razloge, zakaj Aristotel vztraja, da so naključni dogodi "zaradi nečesa". Pokazati poskuša, da je takšna označba naključnih gododkov naravna posledica konsistentne rabe načel, ki jih Aristotel običajno priporoča filozofom narave. Avtor skuša tudi dokazati, da Aristotel dejansko potrebuje naključne dogodke, opisane na takšen način: da eksistenca naključnih dogodkov, ki jih opiše kot dogodke "zaradi nečesa", potrjuje njegovo zaupanje v premoč teleološke razlage človeškega delovanja.

Izvorni jezik
Slv

POVEZANOST RADA