Naslov
Tekstilno-tehnološke lasnosti vlaken iz semenskih sort lana (Linum usitatissimum L.)
(Textile-technological properties of fibres from flax seed varieties (Linum usitatissimum L.))

Autori
Rijavec, Tatjana ; Tomljenović, Antoneta ; Janjić, Svjetlana ; Kocjan Ačko, Darja

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni

Izvornik
Zbornik izvlečkov 45. simpozija o novostih v tekstilstvu - Napredne tekstilije za družbo in gospodarstvo / Simončič, B. ; Tomšič, B. - Ljubljana : Univeza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelka za tekstilstvo, 2014

ISBN
978-961-6900-06-5

Skup
45. simpozij o novostih v tekstilstvu - Napredne tekstilije za družbo in gospodarstvo

Mjesto i datum
Ljubljana, Slovenija, 03.06.2014

Vrsta sudjelovanja
Poster

Vrsta recenzije
Domaća recenzija

Ključne riječi
lan; Linum usitatissimum; yield of stems; pridelek stebel; kakovost tehničnih vlaken; zeleni kompoziti
(flax; Linum usitatissimum; quality of bast fibres; green composites)

Sažetak
Lan je eno najstarejših tekstilnih vlaken, ki jih človek kultivirano goji že več kot 9000 let. Na Slovenskem je bila pridelava lana vse do sredine 19. stoletja namenjena pretežno pridobivanju vlaken za oblačila, posteljno in kuhinjsko perilo, ko ga je postopno začel izpodrivati bombaž. Po drugi svetovni vojni je gojenje lana na področju današnje Slovenije popolnoma zamrlo. Zaradi spremenjenih načel kmetovanja z uvajanjem kolobarja v kmetijsko pridelavo na eni strani in zaradi znanstveno potrjenih ugotovitev, da laneno olje vsebuje izjemno visoke količine zdravih maščobnih kislin, zlasti omega-3 in antioksidantov, se danes pojavlja vprašanje o revitalizaciji lana tudi v Sloveniji. Vse kaže, da bo pridelava lana v prihodnje orientirana predvsem v proizvodnjo lanenega olja za prehrano in zdravila, pri čemer bo izbira sort podrejena čim večjemu pridelku semen. V raziskave za pridobivanje lanenega semena v svetu danes vključujejo zelo razvejane rastline, iz katerih stebel ne pridobivajo vlaken. Razvojne smernice sodobnih novih materialov zahtevajo uporabo surovin iz obnovljivih virov, surovin, ki jih je možno reciklirati ali biološko razgraditi. Na področju avtomobilske industrije se kompoziti iz epoksi smole, ojačeni s steklenimi vlakni že zamenjujejo s kompoziti s termoplastičnimi matricami, ojačenimi z močnimi stebelnimi vlakni, kot so lan, juta, kenaf in druga vlakna. Lanena vlakna so izjemno odporna na natezne obremenitve, pri čemer zaradi nizke specifične gostote doprinesejo k nižji masi kompozitnih materialov. V prvi fazi naše raziskave, ki poteka v sodelovanju raziskovalcev iz treh sosednjih držav, SI, HR in BiH, smo preučili lastnosti lanenih vlaken iz semenske sorte lana, ki je slovenskega izvora in ni močno razvejana, je pa nekoliko manjše rasti v primerjavi s tipičnimi sortami za vlakna. V prispevku so predstavljeni rezultati triletnega (2007, 2010 in 2011) eksperimentalnega gojenja lana na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani: poleg hektarskega pridelka, višine rastlin in debeline lanenih stebel bodo predstavljene lastnosti lanenih vlaken: finoča, dolžina, natezna trdnost in pretržni raztezek. Kakovost vlaken smo primerjali s podatki iz literature. Ugotovili smo, da je hektarski pridelek stebel iz poskusov primerljiv s povprečnim pridelkom stebel pri sortah za vlakna in da so vlakna primerljive finoče in trdnosti, le manjše dolžine, ki je pogojena z višino rastline. Na kakovost vlaken pomembno vplivata postopka spravila stebel in godenja. V prispevku bomo opozorili na težave, na katere smo naleteli pri praktični izvedbi raziskave.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Tekstilna tehnologija

Napomena
Rad je financiran sredstvima Sveučilišta u Zagrebu i izrađen u okviru potpore istraživanju 1 vezanoj uz Razvoj visokovrijednih biokompozita s ojačalom od celuloznih vlakana iz domaćih izvora, voditelja izv.prof.dr.sc. Antonete Tomljenović.

POVEZANOST RADA