Naslov
Ekološka eksistenca – med vzgojnim idealizmom in ekonomskim pragmatizmom
(Ecological Existence – between Educational Idealism and Economic Pragmatism)

Autori
Milat, Josip ; Kovačević, Stjepan

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Poglavlja u knjigama, znanstveni

Knjiga
Ekološka in etična zavest skozi edukacijski odnos do družbe in narave

Urednik/ci
Matijaž Duh

Izdavač
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru ; Raziskovalno Izobraževalno Središče Dvorec Rakičan

Grad
Maribor

Godina
2012

Raspon stranica
128-142

ISBN
978-961-6647-33-5

Ključne riječi
ekološka eksistenca, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje, ekološke kompetence
(ecological competence, ecological training, ecological existence, maintainable development, upbringing and education)

Sažetak
Socialna odgovornost, trajnostni razvoj in ekološka osveščenost so pogosti termini v vsakodnevnem in tudi pedagoškem razpravljanju v družbi. Ponotranjenje teh vrednot in njihova manifestacija v obliki primernega vedenja je že skoraj pol stoletja izpostavljena kot neizogibna intenca evropske vzgoje in izobraževanja. Istočasno so iz referenčnega okvira ključnih kompetenc za vseživljenjsko izobraževanje, Dokumenta, na katerem temelje nacionalni kurikulumi večine evropskih držav, izrecno poudarjene ekološke kompetence izpuščene. Po drugi strani pa tudi kljub obstoječim represivnim zakonskim uredbam na globalni tržno-gospodarski sceni še vedno prevladuje egocentrični model etično-ekološke (ne)odgovornosti. Ta prispevek proučuje razkorak med uradno objavljenimi družbeno-pedagoškimi namerami ekološke vzgoje in izobraževanja v pridobivanju ekoloških kompetenc in pedagoško prakso, pogojeno s konflikti raznih, predvsem gospodarskih interesov. Poskušamo ugotoviti, zakaj je ekološko usposabljanje še vedno premalo uveljavljena družbena vrednota. Vzgojno-izobraževalne zahteve po ekološkem usposabljanju, tudi če so naznačene v nacionalnih kurikulumih, so v največji meri formalne in vsebinsko neprecizno determinirane ter niso sistematično obdelane. Rezultat tega so zelo različne pedagoške prakse, iz česar izhaja sklep, da ekološko usposabljanje ni obvezno, ker ni vgrajeno v referenčni okvir ključnih kompetenc. Zato se ekološko vedenje, namesto da bi bilo utemeljeno kot eksistencialna potreba na s kurikulumom pridobljenem osebnem prepričanju, pogosteje obravnava kot represivna zakonska obveza. To so razlogi, zaradi katerih predlagamo utemeljitev ekološke kompetence in njeno vgradnjo v referenčni okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko izobraževanje.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Pedagogija

POVEZANOST RADA