Pregled bibliografske jedinice broj: 577503
Protifašistično gibanje i odpor Hrvatov in Slovencev v Istri 1918-1941.
Protifašistično gibanje i odpor Hrvatov in Slovencev v Istri 1918-1941. // Vloga in interesi obveščalnih služb v Julijski Krajini v obdobju 1918-1941
Koper, Slovenija, 2008. (pozvano predavanje, međunarodna recenzija, sažetak, znanstveni)
CROSBI ID: 577503 Za ispravke kontaktirajte CROSBI podršku putem web obrasca
Naslov
Protifašistično gibanje i odpor Hrvatov in Slovencev v Istri 1918-1941.
(Anti-fascist resistance movement Croats and Slovenes in Istria 1918-1941)
Autori
Dukovski, Darko
Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Sažeci sa skupova, sažetak, znanstveni
Skup
Vloga in interesi obveščalnih služb v Julijski Krajini v obdobju 1918-1941
Mjesto i datum
Koper, Slovenija, 28.05.2008
Vrsta sudjelovanja
Pozvano predavanje
Vrsta recenzije
Međunarodna recenzija
Ključne riječi
Antifašistički pokret; Istra; Hrvati; Slovenci
(Antifascism; Istria; Croats; Slovenes)
Sažetak
V mozaičnem pregledu najpomembnejših manifestacij antifašistične borbe, med neštevilnimi primeri osebne kljubovalnosti in posameznimi primeri odpora totalitarizmu in fašističnemu nasilju, bomo poskusili predstaviti kroki hrvaško-slovenskega antifašizma med dvema vojnama. Okupacija je zatekla Istro v zelo napetem in kompliciranem političnem stanju, katero se lahko najtočneje opiše kot stanje med interregnumom in zelo slabo in omejeno vlado Mestnih odborov Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov ( tam kjer so oni obstajali). Sanje istrskih Slovencev in Hrvatov da imajo skupno državo, trajale so kratek čas. Že v začetku novembra 1918 je Istro okupirala italijanska vojska. Obstoječi odbori Narodnega sveta SHS so bili kmalu razpuščeni, a upravo so preuzeli italijanski poveljniki. Prvo povojno leto v Istri je determinirano kot množična politizacija prebivalcev, kjer se lahko prepoznajo tri glavne politične skupine: 1.) levo orijentirane narodne in socijalne heterogene sile (Slovenci, Hrvati, Italijani) zbrane okrog (zedinjene) socijalne demokracije , 2.) italijanske in hrvaško-slovenske meščanske sile, zbrane okrog glavnih predstavnikov iz predvojnega političnega življenja, 3.) Hrvaško – slovenska narodna stranka (Jugoslovanska narodna stranka), oziroma Politično društvo „ Edinost“ , vključevala je vse hrvaške in slovenske narodne meščanske politične sile, s skupnim narodnim programom kot slovanski etični in politični element. Organizirana politična aktivnost Hrvaško – slovenske narodne stranke pričela je s skupščino političnega društva Edinost 3. avgusta 1919. Takrat je izdana odločitev o zedinjenju in skupnem nastopu vseh hrvaških in slovenskih meščanskih političnih strank in skupin na okupiranem področju. Politično društvo „ Edinost“ je kot glavna narodna organizacija Slovencev in Hrvatov zbirala predstavnike iz Istre, Tržaške in Goriško – gradiške pokrajine. Politične skupine, katere so se vključile u Društvo, niso izgubile, niti zapustile svoje dotakratne politične programe. V okvirih Političnega društva „ Edinost" je obstajala razdelitev, ali ne narodna, temveč politična in to na liberalno in klerikalno smer ( ta razdelitev ni bila nikoli dokončana). Skupaj jih je držala borba za meščanske in narodne pravice Hrvatov in Slovencev v Julijski pokrajini. Kot glavni cilj se je iskristalizirala možnost funkcioniranja edinstvenega poslanskega telesa v obliki“ Središčnega odbora“ , kateri bi predstavljal interese hrvaških in slovenskih prebivalcev v lokalnih, pokrajinskih in državnih telesih vlade.
Izvorni jezik
Slv
Znanstvena područja
Povijest