ࡱ> nZ^po Oh+'0d   , 8DLT\prevodrevZoran HOEVARoora Normal.dotA Djuro Huber8urMicrosoft Word 8.0@XG @^X@p"yq,@H@-886F-C380DAE67845}9@:A ՜.+,D՜.+,4 hp|  LDSzZ  prevod Title 6> _PID_GUIDAN{6BB6C6E0-1947-11D4-886F-C380DAE67845}9@:ARokopis za sre anje LOVEK IN VELIKE ZVERI v Ko evju 14. 3. 2000 Stanje in na rti v gospodarjenju z velikimi zvermi na Hrvaakem uro Huber, Zavod za biologijo Veterinarske fakultete v Zagrebu, Heinzelova 55, 10000 Zagreb Hrvatska Alojzije Frkovi,  Hrvatske aume , Vukotinovieva 2, 10000 Zagreb, Hrvatska }eljko `tahan, Ministrstvo za okolje i prostorsko planiranje, Vukovarska 78, 10000 Zagreb, Hrvatska Josip Kusak, Zavod za biologijo Veterinarske fakultete v Zagrebu, Heinzelova 55 10000 Zagreb, Hrvatska Aleksandra Maji, Zavod za biologijo Veterinarske fakultete v Zagrebu, Heinzelova 55, 10000 Zagreb Hrvatska Uvod Projekt oziroma program zaa ite velikih zveri na Hrvaakem ima za nalogo o uvati te ~ivalske vrste in izdelati tak model vodenja, ki bo ogrodje za izdelavo podobnih na rtov za dolo ene dele narave s posebnim postopkom. Pri Ministrstvu za okolje in prostorsko na rtovanje deluje s tem ciljem Poverjeniatvo za spremljanje populacije velikih zveri, se pravi risov in volkov kot dveh posebno zaa itenih ~ivalskih vrst, in medvedov kot lovne vrste. Vplivi vseh teh vrst na neposredno loveako okolje so zelo opazni. Kmalu po odlo itvi o posebni zaa iti risov (1982), kmalu po njihovi reintrodukciji v Sloveniji in spontanemu prehajanju na Hrvaako, delno tudi na pobudo kolegov iz Slovenije, je bila na tedanjem Republiakem zavodu za zaa ito narave osnovana Komisija (danes Poverjeniatvo) za spremljanje populacije risov, ki je ob pristojnih hrvaakih strokovnjakih vklju evala tudi sodelavca iz Slovenije. Naloga te komisije je bila spremljati novonastalo populacijo risov na Hrvaakem, opazovati vpliv na gospodarske vrste divja ine in opravljati regulacijo atevil nosti te vrste z dajanjem dolo enega atevila primerkov (6-12 letno) v odstrel, skladno z rezultati analize poro ila (atevil nost in oakodovanja) in zahtev s terena. Uravnavanje atevil nega stanja (izdajanje dovoljenj za izvajanje tega) je temeljilo na zakonski odredbi Zakona o zaa iti narave, da se za znanstvene raziskave sme (izjemoma) dovoliti odstrel posameznega primerka ali dela populacije. Takana je bila praksa do konca leta 1998. Potem ni bilo ve  odobritev odstrelne kvote, leta 1999 pa tudi anketnih listov ni nih e poslal na teren. Ne vemo, ali je to blagodejno vplivalo na populacijo risov, na njen razvoj, porast atevila in airjenju na nova podro ja. Menimo, da je legalni lov zamenjal ilegalni. S posebnim cenikom, ki temelji na Zakonu o zaa iti narave, je dolo eno nadomestilo za prepovedano ubijanje risov v viaini 40.000 kun (10.000 DEM). Bilo pa ni niti prijav niti obsodb in tako tudi ne pla evanj odakodnin. Volkovi so pod pristojnostjo Zakona o zaa iti narave od leta 1995, ko sta bila razairjena tudi dejavnost in naziv poverjeniatva pri tedanji Upravi za zaa ito kulturne in naravne dedia ine Ministarstva za kulturo v  Poverjeniatvo za spremljanje populacije risov in volkov . Poverjeniatvo je izdalo knji~ico  Kdo je to storil kot priro nik za prepoznavanje sledi zveri na ~rtvi, leta 1999 pa je takratna Uprava za zaa ito narave in okolja dala izdelati in natisniti  Za asni na rt gospodarjenja z volkovi na Hrvaakem . Ta na rt naj bi po izteku roka za asnosti (do konca leta 2000) dokazal svojo smotrnost in postal podlaga za trajno veljaven planski dokument. Pred tem - in med tem - je bilo na zaa iti volkov precej narejenega, posebno na: povra ilu za akodo na doma ih ~ivalih, aolanju terenskih strokovnjakov za identificiranje storilca akode, razdelitvi pastirskih psov tornjakov - avtohtone stare pasme tega dela Dinaridov, dostavljanju prijav proti neznanim storilcem uboja volka (nadomestilo za nedovoljen uboj volka je enako kot za risa, 40.000 kun (10.000 DEM), izpostavljanju problematike gospodarjenja z volkom na mednarodnih strokovnih in znanstvenih sre anjih. Leta 1999 se je navedeno Poverjeniatvo v pristojnosti tedanje Dr~avne uprave za zaa ito narave in okolja odlo ilo spremljanje tudi problematiko medvedov na Hrvaakem in je k temu pritegnilo ae strokovnjake Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter dobilo ime  Poverjeniatvo za spremljanje populacije velikih zveri v Hrvaaki . Trenutno so lani poverjeniatva naslednji: Jasminka Radovi, }eljko atahan in Darka Spudi iz sedanjega Ministrstva za okolje in prostorsko na rtovanje, uro Huber in Josip Kusak iz Veterinarske fakultete, Alojzije Frkovi iz Hrvatskih auma, Darko Kova i iz Naravnega parka Lonjsko polje, in Ivan Iatok in Aneta Karakaa iz Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (Uprava za gozdarstvo in lovstvo in Uprava za ~ivinorejo). Neposredna potreba po vklju itvi medvedov v delo tega poverjeniatva je izala iz pristopa Hrvaake k Bernski konvenciji, s to pripombo, da so medvedje ae naprej pod pristojnostjo Zakona o lovu. Poverjeniatvo je organiziralo sre anje na temo  Pregled stanja medvedov na Hrvaakem . Analiza podatkov s tega zbora je med drugim postregla z domnevo, da je v Hrvaaki od 380 do 620 medvedov. Za tolikano atevilnost se medvedje lahko zahvalijo tudi zanimanju lovskega turizma in vlaganjem v lovia a. Pojavlja se vpraaanje, ali bi morda treba medvedom spremeniti njihov polo~aj v Zakonu o lovu za polo~aj v Zakonu u zaa iti narave - ob hkratnem tveganju, da bi s tem pretrgali uspeano gospodarjenje. Vpraaanje je tudi, e bi s tem zagotovili obstoj vrste v sedanjem atevil nem stanju na istem podro ju. Kompromis se verjetno skriva v omogo anju trofejnega lova ob pazljivo dolo eni letni kvoti in v stalnem spremljanju stanja. Ministrstvo pozorno zbira podatke in prisluakuje signalom s terena. Poverjeniatvo, ki dela na tem, meni, da ima uspeano formulo za zmanjaanje pritiskov na zaa ito zverjadi in ustvarjanje ugodnejae atmosfere na terenu za njen obstoj. To bi ob nadomea anju akode in pomo i pri varovanju doma ih ~ivali moralo biti definirano s spremembo in dopolnitvijo Zakona o zaa iti narave na naslednji na in:  v primeru ve jih gospodarskih akod je dovoljeno odstranjevanje dela populacije ali posami nih primerkov . In potem bi moral biti regularen na in predvsem zamenjava pla ila odakodnine za akode z uvedbo subvencij na doma e ~ivali na rizi nem podro ju. Skladno s trendi v Evropi je potrebno zaa ito velikih zveri in upravljanje z njimi koordinirati tudi s tistimi sosednjimi de~elami, s katerimi si delimo naae populacije. Polo~aj Republike Slovenije in sodelovanje z njo sta glede tega posebno pomembna. Risi: naseljevanje, atevilnost in odstrel (1974-1999) S spua anjem treh dru~in risov, treh samcev in treh samic slovaake provenience iz karantene na Ko evskem 2. marca 1973, je ta velika zver s spontano selitvijo po skoraj enem stoletju odsotnosti spet priala na Hrvaako. Prvi odrasli primerek so opazili na gorskem travniku Lazac v Nacionalnem parku Risnjak 16. Junija 1974. Od tedaj redno zbirajo podatke o teku naseljevanja in o odstreljenih ter na druge na ine usmr enih risih. Dejstvo, da so za reintrodukcijo uporabljene ~ivali iz slovaakih Karpatov, je ae zmeraj predmet ugovorov lovcev, to pa predvsem zaradi mnenja, da je bil avtohtoni ris precej manjai in da ni lovil velike divjadi. Izvirni risi so se na Hrvaakem najdlje zadr~ali v Gorskem kotaru in na Velebitu. Pravijo, da so zadnjega avtohtonega risa na Hrvaakem ustrelili leta 1903 (Koritnik 1974) na podro ju Primorsko-goranske ~upanije, v ob ini abar, nedale  od slovenske meje. Prvi dokazani primerek na Hrvaakem novonaseljenega risa je odstreljen v Gorskem kotaru, v lovia u  Snje~nik , lokacija Kaaljevac, 27. Septembra 1978. `lo je za dve leti staro samico, te~ko (brez droba) 16 kg. Naslednje leto (to en datum neznan) je poleg dveh risov, odstreljenih v Gorskem kotaru (lok. `kurina) in Hraakem primorju (Kri~iae), en ris odstreljen tudi v }umberku, v gozdnem predelu Bla~evo brdo, Zagrebaka ~upanija. Risi se s abarskega dela Gorskega kotarja postopno airijo proti jugovzhodu. V letih 1975 in 1976 so poselili ves Gorski kotar (125.000 ha) in ve ji del Hrvaakega primorja, za eli so povzro ati tudi prve ob utne redukcijske posege na populacijah parkljarjev (srne, divje koze, novonaseljeni mufloni v Grobiaini). Ob koncu sedemdesetih let je zabele~ena prisotnost risov v Veliki Kapeli, leta 1980 v Vinodolski kotlini in Ri ikem bilu, leta 1981 v Javornici, na dre~niakem koncu in v Miakovici (Oto ac), leta 1983 pa na podro ju severnega Velebita. Vzporedno s tem je naraa al tudi odstrel. Tako je bilo leta 1980 na podro ju ob in Vrbovsko, Ravna Gora, Crikvenica, Bribir in Brod na Kolpi odstreljenih pet risov, leta 1981 devet (od katerih tudi prvi trije risi na ogulinskem koncu in v severozahodni Liki) in leta 1982 enajst risov. Da ne bi prihajalo do nadaljnega nekontroliranega odstrela, je Republiki zavod za zaa ito narave leta 1982 na osnovi Zakona o zaa iti narave izdal Odlo bo o posebni zaa iti risov. Od tedaj jih je mo  loviti na osnovi odobrenih odstrelnih kvot (posebnih dovoljenj) omenjenega zavoda oziroma od leta 1993 njegove pravne naslednice Dr~avne uprave za zaa ito prirode in okolja. Vsega skupaj je bilo, po nepopolnih podatkih, od leta 1978 do 1999 (v 21.letih) odstreljenih ali na druge naaine odlovljenih 188 risov. Morda pa je realno skupno atevilo tudi ve je od 200. Najve  dokumentirano odstreljenih risov je bilo v Primorsko-goranski ~upaniji (253.800 ha kopenskega dela), in sicer 133 (71%). Sledijo Liako-senjska ~upanija (374.600 ha) s 37 (20%) in Karlovaka (331.100 ha) z 9. (5%) odstreljenimi risi. Po dva risa sta bila odlovljena v Istrski ~upaniji, v `ibeniako-kninski in Splitsko-dalmatinski in en ris v Slavonsko-baranjski ~upaniji. Letna umrljivost se je gibala od enega do osemnajst risov, s srednjo vrednostjo 8,9 risov. Ko je Odlo ba o posebni zaa iti risov (1982) postala veljavna, je bilo dale  najve je atevilo risov pridobljeno s posebnimi odobritvami v dovoljenem terminu lova, od 1. novembra do 28. februarja. Poleg ilegalnih odstrelov, ki so se za eli vrstiti v zadnjih dveh letih obdobja prihajanja poro il (1989/99 in 1999/2000), ko je omenjena Dr~avna uprava zavrnila izdajanje odstrelnih dovoljenj, se med rise, ulovljene zunaj dovoljenega asa lova, atejejo ve inoma primerki, ki so poginili zaradi cestnega prometa ali pa so bili ulovljeni v naseljih ipd. Glede na starost je bilo 128 (68%) risov starejaih od enega leta in 58 (31%) risov mlajaih od enega leta. Pri dveh risih (1%) niso ugotovili starosti. Od skupnega atevila je bilo 68 (36%) risov moakega spola in 98 (52%) ~enskega spola. Pri 22.(12%) risih spola niso ugotovili. e pogledamo ae na te~o ulovljenih risov, jih je bilo najve  (n=91, 48%) takih med 10 do 20 kg, skupna povpre na te~a pa je bila 16,2 kg. Risi so bili lovljeni na razli ne na ine in z razli nimi lovnimi sredstvi. Strel je dale  pred drugimi in na ta na in je bilo ulovljenih 146 (78%) risov, na druge na ine pa 42 (22%) risov. Odstrel risov so opravljali s posami nim (99 ali 68%) in skupinskim (38 ali 26%) lovom. Najuspeanejai posami ni na in je bil navadno uporabljen ob naklju nem sre anju, se pravi, ko je lovec iskal drugo vrsto divjadi. Na ta na in je bilo od skupnega atevila 146 ulovljenih 81 risov (65%). Na drugem mestu z 38 (26%) odstreljenimi risi so skupinski lovi s prigonom in brakado kot najpogostejaima na inoma in naposled ulovi s akanjem na visoki pre~i, z vabo ali krmia em, na ta na in pa je bilo odlovljenih 18 (12%) risov. Drugi na ini odstrelnega lova so dali 9 risov (6%). Preostale usmrtitve risov so zakrivili promet, pasti, strupi in druga sredstva. Zaradi prometa je poginilo 15 (8%) risov, od tega so avtomobili povzro ili 11 poginov (6%), vlaki pa 4. S pastmi (zankami) je bilo prijetih 5 risov, na zastrupljenih vabah pa sta se sre ala s smrtjo 2 risa. Drugi na ini so naslednji: en ris je stopil na pehotno mino, enega so naali utopljenega v morju, dva mladi a pa so prijeli ~iva. Na neznan na in je poginilo (registriranih) 10 risov. Pri dveh primerkih pa je izvid pokazal, da sta poginila zaradi stekline. Risi so danes prisotni v vseh gozdovih in na drugih primernih selia ih Gorske Hrvaake nad 600 mnm. Ocenjeno je, da atevil nost obsega 70 - 90 ~ivali. Leta 1995 je bila v Gorskem kotaru, osrednjem podro ju naselitve risov, viaina populacije ocenjena na 35 - 40 enot (Frkovi, 1998), s tendenco manjaega padca. Skupna atevilnost risov na tem podro ju je tesno povezana tudi njihovim prehajanjem slovensko-hrvaake meje v obeh smereh, kar je ugotovljeno s telemetrijskimi spremljanji risov na Ko evskem ( op, 1995). V Gorski Hrvaaki (600.000 ha) naseljeni risi opravljajo koristno delo. Uravnoveaajo in selekcionirajo atevilne vrste parkljarjev, posebno srnjad. Opa~eno je, da so bile izgube prva leta naselitve risov neprimerno ve je, kakor so danes, zagotovo pa so manjae od tistih, ki so jih povzro ali volkovi, promet in divji lov. V na rtu je delo na podro ju gospodarjenja z risi, ki naj bi med drugim dolo ilo tudi politiko lovnega reguliranja populacije risov. Volk: zaa ita. `kode, na rti Tako volkovi kot vse druge divje ~ivali imajo pravico do obstoja na svobodi. Ta pravica ni na noben na in povezana z neko njihovo poznano vrednostjo za loveako vrsto. Nasprotno, izhaja iz pravice vseh ~ivih bitij na so~itje s lovekom kot del naravnih ekoloakih sestavov. Tako se glasi prva postavka Strokovne skupine za volkove IUCN (The WorldConservation Union - Mednarodna zveza za varstvo narave). Zaradi nie, ki jo zasedajo v naravi, so volkovi od nekdaj imeli pomembno mesto v zavesti in razmiljanju ljudi. V preteklosti je bilo nasprotovanje divjim zverem, posebno volku, zelo razirjeno in silovito, dandanes pa vendar obstaja rasto  javni interes za njihovo varstvo. Ve stoletni trend iztrebljanja volkov z zmanjaevanjem njihovega atevila in razairjenosti je v zadnjih desetletjih upo asnjen, minulih deset let pa je tu pa tam zabele~en celo porast njihove populacije in vra anje volkov na nekatera selia a, kjer so bili iztrebljeni. V prvi polovici devetdesetih je bilo stanje volkov na Hrvaakem prepoznano kot kriti no in sledila je ugotovitev, da se nevarno bli~ajo koncu. Akcijo za zaa ito volkov na Hrvaakem so uradno pognali 12. Januarja 1994 prof. dr. uro Huber, dipl. ing.Alojzije Frkovi in dipl. ing. }eljko `tahan z dokumentom  Pojasnjeni predlog za razglasitev volka v Hrvaaki za zaa iteno vrsto . Potem je bil z objavo v Narodnih novinah at. 31 z dne 9. maja 1995 volk postavljen na listo trajno zaa itenih ~ivalskih vrst. Od tedaj dr~ava pla uje odakodnine za vsakrano akodo, ki jo povzro ijo volkovi (napadi na doma e ~ivali, akoda na avtomobilih, ki tr ijo ob volka na cesti), ni pa vatet tudi vpliv na divje ~ivali, ki so volkovom naravna hrana. Z namenom, da se ohrani vitalna populacija volkov na kar najve jem podro ju Republike Hrvaake, je  Poverjeniatvo za spremljanje populacije risov in volkov  izdelalo  Za asni na rt za gospodarjenje z volkovi v Hrvaaki . Ovdje prikazujemo osnovne elemente tog plana. Na rt je bil narejen na osnovi izvedenih raziskav in analize dobljenih rezultatov. Kot izhodia ne osnove za Na rt za gospodarjenje z volkovi na Hrvaakem so bili uporabljeni mednarodno sprejeti dokumenti in na ela Strokovne skupine za volkove IUCN in Iniciative za velike zveri WWF. Raziskave za izdelavo Na rta so zajele: ugotovitev podro ja razairjenosti, trend populacije volkov, analizo prehrane volkov, analizo kakovosti selia  na podro ju razairjenosti, analizo akod, ki so jih povzro ili volkovi, spremljanje smrtnosti volkov, ugotavljanje gibanja volkov in na ina, kako uporabljajo selia a (telemetrija) na podro ju, kjer so doma e ~ivali osnovni plen volkov, in socioloake raziskave o tem, kaj menijo ljudje volkovih in njihovi zaa iti. Ugotovljeno je, da ima podro je stalnega bivanja volkov povraino 17.270 km2 (cona A), ta pa je razdeljena na cono A1 (Gorski kotar in Lika), kjer je glavna hrana volkov naravni plen (81,3 %, po analizi iztrebka), in na cono 2 (Dalmacija), kjer so glavna hrana volkov doma e ~ivali (86,4 %, po analizi iztrebka). Podro je, na katerem se volkovi pojavljajo ob asno, ima povraino 6.840 km2, podro je brez volkov pa 29.212 km2. Odkar velja zaa ita, je smrtnost volkov narasla (preko 40 ~ivali), to pa predvsem zaradi ilegalnega ubijanja, najmanj za petkrat, verjetno pa celo enajstkrat glede na tisto pred letom 1995. Nih e pa ae ni bil zaradi uboja volka kaznovan. Kljub visoki mortaliteti obstajajo pokazatelji, da bi se kljub ocenjenemu atevilu 50 volkov v za etku devetdesetih let utegnila danaanja populacija gibati med 1oo in 15o ~ivali. Opa~anja pozitivnega trenda niso znanstveno pojasnjena, toda mo~ne so razlage uspeha reprodukcije volkov med leti Domovinske vojne (1991-1995) zaradi obilice zapua ene ~ivine in zaradi migracijskih gibanj. Populacijo smemo kljub takemu atevilu imeti za ogro~eno in jo je potrebno zadr~ati v statusu zaa itene zveri, zabele~eni trend pa vsekakor omogo a fleksibilneae gospodarjenje. Analiza okoli 800 ra unalniako obdelanih zahtev za povra ilo akode, povzro ene s strani plenilcev, izpri uje zaskrbljujo  vzpon njihovega atevila: 9 v letu 1995, 176 v letu 1996, 516 v letu 1997 in 669 do konca novembra 1998. Ocenjeno je, da so za 82 % zahtevkov krivi volkovi in odobreno je bilo skupno izpla ilo 1.262,982 kun. Zaradi ae zmeraj pomanjkljive vednosti o vol ji populaciji na Hrvaakem in zaradi neugodnega trenda ilegalnega ubijanja volkov in akode, ki so jo povzro ili, je bil predlagan za asni Na rt gospodarjenja z volkovi na Hrvaakem v razdobju od 1. januarja 1999 do decembra 2000. Za pravilno gospodarjenje z volkovi je bila predlagana vrsta obrazlo~enih dolgoro nih in kratkoro nih ukrepov. Dolgoro ni ukrepi Potrebno je izvedeti, kakaen je na rt dolgoro nega razvoja v delih Hrvaake, kjer danes ~ivijo volkovi, to pa posebej v coni A2. Po mednarodnih napotkih bi ta na rt moral jemati v poatev lokalni obstoj zaa itene in po vsem svetu ogro~ene ~ivalske vrste. Na rte za razvoj ~ivinoreje, gozdarstva in/ali lova je treba v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo razdelati tako, da bo konflikt med uporabniki podro ja in velikih zveri ter ostale zaa itene favne kar najmanjai. Pove anje populacije naravnega plena Treba je uveljaviti pravilno in kontrolirano lovno gospodarjenje, to pa vklju uje izdelavo kakovostnih lovnogopodarskih osnov, zakup vseh lovia  in vzpostavitev u inkovitega nadzora. Po vzpostavitvi tega predpogoja je treba pristopiti h krepljenju populacij z naseljevanjem primernih vrst plena, npr. divjih praai ev in zajcev po ju~ni Hrvaaki. Zaa itene plenilce priateti v boniteto lovia a Pri ocenitvi boniteta in kapacitete lovia a ter odrejanju viaine zakupnin (koncesij) je treba vzeti v poatev prisotnost zaa itenih plenilcev (v tem primeru volkov) oziroma njihov vpliv na naravni plen. To je treba imeti v mislih tudi ob javnih tekmovanjih za posamezna lovia a. Uravnote~ena populacija volkov trajno jemlje dolo en odstotek prirastka divjadi (predvsem parkljarjev), zato mo~en odstrel ne more biti enak tistemu v bivalia ih brez volkov. Znanstveno ugotovljena pravilna ocena vpliva volkov na populacijo divjadi v nekem lovia u mora biti izhodia e za (a) proporcionalno manjao vsoto zakupnin in (b) dovoljenje za odstrel posami nih volkov, ko njihov vpliv na populacijo dokumentirano prekora i na rtovani vpliv. Usmerjanje gospodarjenja z ~ivino in pove anje u inkovitosti varovanja ~ivine Pospeaevati je treba ve je, toda ne prevelike rede. Pri ovcah je verjetno optimalno atevilo nekje med 50 in 100. V tem primeru se bo ~ivinorejcem spla alo imeti pastirje za celodnevno uvanje, vzdr~evati dolo ene pasme psov in graditi kvalitetne obore. Z enakim namenom je treba nadaljevati in okrepiti projekt donacij ali prodaj s popustom avtohtonih pasem psov uvajev (predvidoma tornjakov) ob neprestanem nadzoru njihove nadaljne uporabe. S krediti, popusti in/ali donacijami pomagati pri izdelavi oborov, v katere volkovi ne morejo vdreti. Uvajanje premij (subvencij) za tveganje pri ~ivinoreji na podro ju volkov Osnovna zamisel je v tem, da se odakodnine ne bi izpla evale, ampak da bi ~ivinorejci na podro jih volkov (in drugih zaa itenih velikih zveri) dobivali pavaalne letne premije (subvencije) za glavo ~ivine, ne glede na to, e je do akode sploh prialo. Na ta na in bi bili ~ivinorejci neposredno motivirani za skrbo varovanje svojih ~ivali in bi jim pavaal bil dobi ek. Predpogoj za izra un vsote subvencij bo evidenca in ozna evanje vse ~ivine. V na elu naj bi skupna vsota za subvencije bila na nivoju velikosti polovice izdatkov, izpla anih za akodo, ki so jo povzro ili volkovi v letu 1998. Intenzivno znanstveno spremljanje Vsi mednarodni kriteriji predpostavljajo, da je predpogoj za izdelavo in izvajanje kvalitetnega na rta o gospodarjenju z volkovi trajno in intenzivno znanstveno spremljanje dolo ene populacije. To vklju uje ob analizi prehrane, akode, umrljivosti, javnega mnenja ipd. tudi telemetrijsko spremljanje ozna enih ~ivali. 30. Oktobra 1998 so strokovnjaki Zavoda za biologijo Veterinarskega fakulteta z ovratnico, opremljeno z radio-oddajnikom, ozna ili prvega volka na Hrvaakem (W1, samica  Pepa , stara pol leta, 17 kg, krdelo Opor), in tak za eli telemetrijsko raziskavo volkov na Hrvaakem. Drugi volk, iz sosednjega krdela, je bil ozna en 23. Avgusta 1999 (W2, samica  Anja , stara 3-4 leta, 25 kg, trop Vu evica). Na osnovi vizualnega zaznavanja, poskusov s tuljenjem in pogovorov z lovci je ugotovljeno, da so bili pozimi in spomladi 1998/99 v krdelu Opor najmanj trije volki, znano pa je, da so v istem obdobju ljudje ubili (divji lov, promet) tri volke neznane starosti in enega mladi a. Krdelo Vu evica je imelo poleti 1999 (tako so pokazali poskusi z zavijanjem), najmanj tri odrasle lane in atiri do pet mladi ev. Do septembra 1999 je bilo dolo enih 166 polo~ajev W1, ki so dali 151 km2 povraine gibanja (MCP, 100% lokacija). Podro je, kjer se W1 mudi najpogosteje (50% polo~ajev, metoda Kernel), je v sezoni jesen-zima (od oktobra do aprila) obsegalo 9 km2, v sezoni pomlad-poletje pa 14 km2. Ta podro ja (core areas) so na severnih pobo jih, v gostih mediteranskih gozdovih, poraa enih s hrastom meduncem (Quercus pubescens) in belim gabrom (Carpinus orientalis), ve  ko en kilometer pro  od naselja in manj ko kilometer od vodnega izvira. Velikost podro ja gibanja (home-range) W1 je bila podobna velikosti povraine gibanja drugih ju~noevropskih populacij volkov, prav tako pa podobna tudi pri tistih populacijah volkov, katerih osnovni plen so jeleni. Med 10. mesci spremljanja je bilo zabele~eno skupaj 1115 opa~anj aktivnosti v vseh urah dneva. W1 je bila aktivna v 475 (43%) primerih, pasivna pa v 640 (57%) primerih. Volkulja je navadno prebila dan med po ivanjem v goa avi na severnih pobo jih in se za ela gibati proti mraku, vendar so bili zabele~eni tudi dnevni premiki. }ivino so volkovi znali napasti tudi podnevi. Zaklju ek: volkovi v svojem vedenju balansirajo med bli~ino in nevarnostjo s strani ljudi in oporabo ~ivine kot plena, seveda ob znatni smrtnosti lanov tropa. Izobra~evanje in javno mnenje Gospodarjenje z velikimi zvermi, kakrane so volkovi, je velikokrat bolj sociopoliti ne kakor bioloake narave. Za u inkovito gospodarjenje z volkovi je potrebno razumeti ljudi, bivajo e na podro jih, kjer so tudi vol je naselbine. `ele potem, ko bomo razumeli interese in te~ave vseh interesnih skupin in javnosti, bomo mogli za eti z u inkovitim gospodarjenjem z volkovi, takim, ki bo odraz razumevanja in truda vseh zainteresiranih ob anov. Prav s tem ciljem je bila izvedena ( Memorial University iz Kanade u suradnji s razli itim skupinama i organizacijama iz Hrvatske) ???) objektivna atudija, med potekom katere je bilo izpraaano 1966 stanovalcev v 237 naseljih na tistem hrvaakem podro ju, ki ga naseljujejo tudi volkovi. Kmetijsko prebivalstvo na tem podro ju smo razdelili na tri cone, ki so bile dolo ene po svojih biofizikalnih in demografskih karakteristikah. Prva, severna, Cona 1, velikosti 5245 km2, obsega Gorski kotar in manjai del Like. To je gorsko podro je, ki po svojih biofizikalnih karakteristikah premore za volkove na Hrvaakem najbolj kvalitetna stania a. Ostale zna ilnosti Cone 1 so relativno nizka gostota prebivalstva (16,3 na 1 km2 *) in doma ih ~ivali (4,5 ovce na 1 km2 *), temu primerno pa tudi najmanj prijav akode, ki so jo naredili volkovi na doma ih ~ivalih (7 prijav **). Naslednja, sredia na, Cona 2, velikosti 4396 km2, zajema ostale dele Like. Gre za podro je s prostranimi dolinami, ki so jim ljudje ve inoma namenili vlogo paanikov. Gostota prebivalstva je tod 2o,2 na 1 km2*, doma ih ~ivali (ovac) pa 21,2 na 1 km2*. Kljub relativno visoki gostoti ovac je bilo registriranih samo 17 prijav akode **. Cona 3 predstavlja dele Dalmacije, kjer so (poleg loveakih) tudi vol ja bivalia a. Ta cona je najve ja (6170 km2). Premore 38,4 prebivalcev na 1 km2*, ovac pa 41,1 na 1 km2*, in najve  prijav (683 **) akode zaradi volkov. Na slepo izbranih 1486 prebivalcev treh con, starejaih od 14 let, je dobilo anonimno anketo, v kateri naj bi pokazali svoja stalia a, prepri anja in interese v zvezi z volkovi in gospodarjenjem z volkovi na Hrvaakem. 227 ljudi (18,6%) je zavrnilo sodelovanje, zato je bilo nato izpolnjenih 1209 listov ali 81,4% od prvotnega atevila. Razen tega je bilo skozi sodelovanje s Hrvaako lovsko zvezo anketiranih tudi 209 lovcev, s pomo jo Hrvaakih gozdov pa tudi 190 gozdarskih strokovnjakov (gozdarskih tehnikov in diplomiranih in~enirjev gozdarstva). eprav so pastirji zelo pomembna interesna skupina v problematiki gospodarjenja z volkovi, smo se zaradi neobstoja organizacije, ki bi jih zdru~evala, med terenskim delom uspeli pogovarjati s samo 19. predstavniki te skupine (skupnosti?). Kot zadnjo skupino smo anketirali 339 srednjeaolcev v aestih aolah na podro ju volkov. Prvo skupino vpraaanj, ki se nanaaajo na stalia a (ob utke) vpraaanih do volkov, sestavlja 25 vpraaanj od celotnega atevila 56. Skupno 63,8% anketirancev meni, da potrebno obdr~atri populacijo volkov na Hrvaakem zato, da bi mogle prihodnje generacije v njih u~ivati. 11 % ostalih izpraaevancev je bilo nevtralnih, 25,3% pa se jih ne strinja s to izjavo. Proti polni zakonski zaa iti volkov je bilo 59% izpraaevancev, 71,30% pa je takih, ki menijo, da je v njihovi regiji (Gorski kotar, Lika ali Dalmacija) potrebno dovoliti lov na volkove v dolo eni lovni sezoni. 82% izpraaevancev je nasprotovalo nenadzorovanemu ubijanju volkov z vsemi mogo imi sredstvi. S trditvijo, da volkovi bistveno vplivajo na populacije visoke divjadi, se je strinjalo 66,7% ljudi, medtem ko jih 69% meni, da volkovi povzro ajo veliko akodo na doma ih ~ivalih. 12,8% vpraaanih verjame, da je volk nevarnejai za loveka kakor medved ali ris, 33,8% jih ima vse tri za enako nevarne, 18,50% izpraaevancev pa meni, da nobena od teh ~ivali ni ljudem nevarna. Skupina 12 vpraaanj je skuaala ugotoviti, v kolikani meri izpraevanci sploh poznajo volkove. Na vpraanje Kaj mislite, koliko volkov je danes na Hrvakem? je odgovorilo 39,7% anketiranih. 25 % anketiranih je mnenja, da jih je med 101 in 200. Da je na Hrvakem manj ko 100 volkov, meni 37,2% vpraanih, 37% pa jih meni, da je atevilka ve ja od 200. Da so volkovi popolnoma zaa iteni z zakonom, ve 65% izpraaevancev, 57,4 % pa jih je mnenja, da atevilo volkov trenutno raste. Naslednjih 14 vpraaanj se nanaaa na stalia a izpraaevancev o razli nih na inih gospodarjenja z volkovi. Z naraa anjem atevila volkov na Hrvaakem se ne strinja 51,3% vpraaanih, kot glavni razlog pa, zaradi katerega si rasti volkov ne ~elijo, navajajo:  volkovi delajo akodo (54,1%). Za rast atevila volkov na Hrvaaem je 31,1% izpraaevancev, to pa zaradi  vzdr~evanja naravnega ravnovesja (23,6%) in zato, ker  ljubijo ~ivali (16,4%). Izpraaevancev, ki se strinjajo s predlogom, da je treba odstreliti problemati ne volkove, ki ubijajo ~ivino, je 79,9% . Tistih, ki menijo, da je na Hrvaakem volkov dovolj, je 58,7%. S trditvijo  }ivinorejci bi morali dobivati odakodnine za akodo na ~ivini, ki jo naredijo volkovi se strinja 86,1% izpraaevancev, od teh pa jih 90,7% meni, da mora odakodnine pla ati dr~ava. Zanimivo je, da celo 63,2% te na slepo izpraaane javnosti, 79,3% lovcev, 75,4% gozdarjev in 26% srednjeaolcev zatrjuje, da so videli  ~ivega volka v naravi . Na slepo izbrani vzorec javnosti na podro ju volkov je v glavnem pripadal starostni skupini 51 - 65 let (28,1%), 10 pastirjev od devetnajstih (52,6%) pa je bilo starih 66 let in ve . 13 pastirjev od devetnajstih (68,4%) je bilo ~enskega spola. Lovci so leta 1989 predstavljali 11 % izpraaane javnosti. (lovci su takoer bili ispitani 1999. ali je pitanje bilo  Jeste li proale 1998. godine bili lovac?) V Coni 1 (Gorski kotar) 12,2% javnosti vzdr~uje ovce, v Coni 2 (Lika) 20,7%, v Coni 3 (Dalmacija) pa 19,5%. V 42,4% primerih gre za redo velikosti do 2o ovac. * Statisti ni podatki iz leta 1991 ** `koda, prijavljena v asu od sprejetja zakonske zaa ite volka (maj 1995) do 1. 12. 1998, za katero je potrjeno, da so jo storili volkovi Odstranjevanje potepuakih psov in nadzorovanje populacije aakalov V ve jem delu danaanje razprostranjenosti volkov na Hrvaakem se giblje neznano atevilo potepuakih psov, ki pa je o itno ve krat ve je od atevila volkov. Ti psi tudi na doma ih ~ivalih povzro ajo akodo, ki jo je te~ko razlikovati od vol je, in obenem zmanjaujejo naravno prehrambeno osnovo volkov. Prisotna je tudi nevarnost kri~anj med volkovi in psi. Enako kon uren na vrsta je populacija aakalov in mnenja smo, da se pove uje. Kratkoro ni za asni ukrepi Za asni ukrepi zadevajo obdobje 24 mesecev ali od 1. januarja do 31. decembra 2000. Ukrepi so druga ni za vsako od dolo enih con oziroma podro ij znotraj con. Cona, v kateri so poglavitni plen doma e ~ivali Nadaljevanje pla evanja akode, povzro ene od volkov na vsem tem podro ju, bi utegnilo pripeljati do tega, da bi se dr~avni organi odlo ili ukiniti sploano zaa ito vrste in bi tako ogrozili njen obstoj po vsej de~eli. Zato predlagamo, da bi znotraj cone dolo ili o~je podro je, na katerem prihaja do najve  akode. Predlagano podro je (A2.1) je omejeno z rekama Krko in Cetino, z obalno rto med njunima ustjema in rto med njunima izviroma. To podro je obsega 3.177 km2. Na njem je bilo od dne, ko je za ela veljati zakonska zaa ita volkov, zabele~enih 75.3% (skupaj 491) napadov volkov na doma e ~ivali. Za to podro je (A2.1) je v okviru gospodarskega na rta predlagan mo~en ukrep regionalnega in asovno omejenega dovoljevanja odstrela volkov zaradi aktivnega in preventivnega varovanja doma ih ~ivali - seveda le v primeru izredno velike in ve krat ponovljene akode. V dolo enem asu bi v tej coni prenehali s pla evanjem akode, ki bi jo naredili volkovi na doma ih ~ivalih. Ukrep bi trajal, dokler bi se stanje opazno ne spremenilo. Enak ukrep bi bilo po potrebi mogo e lokalno uporabiti tudi na kakem drugem podro ju. Pooblaa eni minister te mo~nosti ae ni uporabil. Dodatni ukrepi in dela koji se predla~u mjerodavnim ministarstvima v coni A2 v letih 1999 in 2000: Posebni napori bodo storjeni na eliminiranju potepuakih psov in zmanjaanju lokalno pove ane populacije aakalov. Regionalni izvedenci DUZPO bodo ae naprej opravljali oglede na kraju prijavljenih oakodovanj, to pa zaradi evidence stanja in pri akovanj. Nadaljeval se bo program nabavljanja psov tornjakov za uvanje ovac (s popustom ali brezpla no). Propagirali bomo izdelavo varnih oborov za no no zadr~evanje ~ivali in jih pomagali postavljati. Storjeni bodo ukrepi, da se bo uredilo lovno gospodarjenje po vsej coni A2, in sicer tako, da bodo izdelane lovnogospodarske osnove, da se odkupijo lovia a in da se za ne izvajati nadzor nad lovom. Za eti treba program naseljevanja naravnega plena (predvidoma divjih praai ev). Znanstveno bomo spremljali stanje populacije volkov in drugih plenilcev ter vrst njihovega plena. Naredili bomo evidenco ~ivine in ~ivinorejcev. Po strokovno izvedeni anketi bo treba poskrbeti za javno izobra~evanje o volkovih. Ministarstvo okolja in zaa ite naravi bo izboljaalo mre~o izvedencev v ostalem delu vol jih bivalia  na Hrvaakem (v izogib o itkom o nemo~nosti realizacije pravice do odakodnine). Posebna teko a aktivnost: ponovna vpeljava psov tornjakov Eden od bistvenih na inov prepre evanja akode na doma ih ~ivalih je njihovo varovanje z uporabo primernih pastirskih psov. Segli smo po pasmi teh krajev, ki ima za~elene morfoloake in otoloake lastnosti, ki pa je obenem tudi del naravne dedia ine tega dela Dinaridov. Svoje zaupanje smo podelili tornjakom, ki jih je nekaj samo ae po mestih in dale  od rede. Lahko re emo, da je ravno odlo itev o zaa iti volka ustrezala tudi projektu po~ivitve tornjakov. Ljudje ve inoma domnevajo, da se pri obrambi rede v spopadu z volkovi preliva tudi kri, da pa tornjaki zmagajo. Dejansko pa trop tornjakov le zavzame svoje podro je in volka izrine na ta na in, tako da spopadov niti ne bi bilo veliko, ~ivina pa bi ostala ~iva. Na podro ju Dalmacije (najve  okrog Uneaia) je do danes naseljenih 16 tornjakov, od tega 6 odraslih, 2 mlada, 8 pa je a enet. Letos (2000) na rtujemo dose i na terenu atevilo okrog 60 tornjakov. Kriteriji pri tej akciji so naslednji: a eneta je potrebno dobiti le pri preverjenih rejcih; starostna in sorodstvena struktura mora omogo iti programirano pove anje populacije z uporabo najboljaih samcev in psic; vsi psi morajo biti registrirani z vtetovirano atevilko; izbrati je treba ~ivinorejce, ki bodo radi pristali na sodelovanje s strokovnim vodstvom po obveznostih iz pogodbe o uporabi dodeljenih jim psov, in ki bodo psom omogo ali predpisano zdravstveno zaa ito. Imetnik bo postal lastnik psa po dveh letih. Kot zadnja stopnja je na rtovan vnos samic in tako zagotovilo, da bodo ljudje sami poskrbeli za vzgojo. MEDVED: lovna vrsta v asu sprejemanja evropskih na el Medved je lovna vrsta, s katero se lovno gospodari po Zakonu o lovu. Lovni pooblaa enci dolo ajo letne odstrelne kvote praviloma na nivoju 15% od ocenjene lokalne populacije, v soglasju z odobreno lovno-gospodarsko osnovo. Lov se opravlja s pre~ na krmia u v lovnem asu med 1. oktobrom in 15. majem. Autori ove studije su zbrali Zbrali smo podatke za celotno povraino razporostranjenosti medvedov na Hrvaakem, vklju no z robnimi podro ji, na katerih se ob asno pojavljajo. Dobili smo podatke o razprostranjenosti medvedov na skupaj 15.694 km2, o njihovem trajnem bivanju na 10.187 km2 in ob asnem na 5.507 km2. To se ujema s atudijami, opravljenimi pred tem (Huber, Frkovi,1993), po katerih medvedje v Hrvaaki ~ivijo na okoli 10.000 km2. S seatevanjem lokalnih ocen smo dobili podatek o mo~ni velikosti populacije: na vsem Hrvaakem naj bi bilo 623 medvedov. To je 55% ve  kot leta 1993, ko naj bi jih bilo 400 (Huber in Frkovi). Zanimivo je, da je sre anje strokovnjakov istega profila v Lividragi leta 1997 prialo do mo~nega obsega 340 do 415 (povpre je 378) medvedov na Hrvaakem (Sre anje v Lividragi, 1997). `tevilka 623 je za 38% ve ja od atevilke 378 iz leta 1997. Lahko domnevamo, da se realna atevilnost medvedov na Hrvaakem giblje nekje med tema dvema ocenama, se pravi v razponu med 378 in 623 (bolj grobo med 380 in 620). Slaba kakovost zbranih podatkov ne dovoljuje uvra anje verjetne atevilke na dolo en del tega razpona. Razmeroma zagotovo lahko re emo samo to, da do padca celotne populacije vsekakor ni prialo in da je v delu raprostranjenosti morda tudi narasla. Obe oceni sta zajemali vse starostne skupine, torej tudi mladi e, ki so se izlegli tega leta. Po standardih IUCN bi morali med populacijo ateti samo spolno zrele ~ivali. Poskuaali smo izra unati dele~ mladi ev iz dele~a plodnih samic. Ta bi utegnil ateti 22,5% populacije odraslih medvedov (Huber, 1999). e upoatevamo, da povpre en zarod ateje 2,4 mladi a in da mladi i spremljajo mater dve pomladi, dobimo, da je dele~ mladi ev z materjo 35% ali 123 od 378 oziroma 218 od predvidenih 623 medvedov, medtem ko je samostojnih medvedov 246 do 404 (65%). Medvedi potrebujejo, potem ko postanejo neodvisni od matere, ae dve leti do spolne zrelosti. Edine objektivne podatke o dele~u neodraslih in odraslih (spolno zrelih) medvedov v populaciji smo dobili iz vzorca medvedov, ki so bili na hrvaakem prijeti ~ivi za potrebe obele~evanja z radio-oddajniki, starost ~ivali pa smo dolo ali s atetjem slojev cementa v histoloakem preparatu zobne korenine (Huber in Roth, 1993). Po tem viru je dele~ neodraslih 42,3%, odraslih pa 57,7%. Ra un nam ka~e, da bi se atevilo spolno zrelih medvedov na Hrvaakem utegnilo gibati med 218 in 359, e upoatevamo oceno, da je velikost celotne populacije 378 do 623 medvedov. Ob upoatevanju najviajega mo~nega atevila medvedov, se pravi 623 ~ivali, bi bila povpre na naseljenost, e atejemo tudi Dalmacijo, 4 medvedi na 100 km2 , e pa Dalmacijo izvzamemo, tedaj na ostalih obmo jih, ki merijo 10.178 km2, ~ivi 609 medvedov (6 medvedov na 100 km2). Ka~e, da se medvedje v zadnjem desetletju vse ve krat pojavljajo na podro ju, kjer sicer niso stalno prisotni (Hrvaako primorje, otok Krk, deli Dalmacije). Za ozemlje od Istre ( i arija in U ka) in v Hrvaakem primorju do Senja ocenjujejo, da populacija medvedov raste in bi jih tam utegnilo biti okrog 78. Pogostejae pojavljanje medvedov ob morju bi utegnilo biti posledica tega (1), da je tam ve  hrane iz loveakih virov (predvsem odpadki), (2), da tam ljudje redneje prijavljajo medvede in jim dajejo tudi ve  publicitete, in (3), da se je tam pa  zgodil porast lokalne populacije. V Dalmaciji medvede redno videvajo na Dinari, Kameanici in Zavelimu na meji z Bosno in Hercegovino. Tam ni lovnega gospodarstva z njimi, deluje pa ilegalen odstrel - in na ta na in je bilo leta 1990 ubitih najmanj 17 medvedov (5 mladih, 6 samcev in 6 samic). Do pojavljanja medvedov na meji z BiH pride zaradi njihovega gibanja z druge strani. Te~ava pa je pravzaprav v tem, da gospodarjenje z medvedi tudi v sosednjem delu BiH ni urejeno. V obdobju 1990 - 1999 je zabele~ena smrt vsega skupaj 273 medvedov. Podatki po letih so prikazani v Tabeli 1. Najve  jih pade zaradi strela iz puake (60,1%), pri emer je dele~ legalnega lova 50,1%, divjega lova pa 9,5%. Sledi poginjanje medvedov zaradi prometa (16,5%), od tega 9,2% na ~elezniakih tirih in 7,3% na cestah. V neposredni povezavi z vojnimi dogodki (minska polja, granatiranje, streljanje na bojni rti, zbijanje z vozili, namerno ubijanje na skrivaj) je poginilo v analiziranem obdobju najmanj 37 medvedov ali 13,5% (Frkovi, 1999). Povpre no je bilo na leto tako ali druga e ob ~ivljenje 27,3 medvedov (letno 4,4% ocenjene populacije), od tega so jih lovci legalno odstranili 13,8 (letno 2,2% ocenjene populacije). Povpre je za zadnja tri let je 29, od tega v legalnem lovu 18. Povpre je skupne letne smrtnosti v vojnih letih (1991-1995) je bilo 25,8, od tega lov 11. Skupni zbrani podatki ka~ejo na izredno nizko smrtnost medvedov (4,4% populacije letno), v okviru te zelo nizko atevilo odstreljenih medvedov (2,2% populacije letno). Za to je najbr~ ve  razlogov. (1) Ni dovolj medvedov za ve ji odstrel in tudi ne za ve jo skupno mortaliteto, glede na to, da je velikost populacije precenjena. (2) Ni dovolj lovcev za na rtovani odstrelni kontingent. In (ali) (3), vsak odstrel ni zabele~en (in s tem tudi drugi vzroki smrti), kar velja posebno za Liko in Dalmacijo. V predhodno objavljeni znanstveni atudiji (Frkovi in sodelavci, 1987) piae, da je bil v celotnem obdobju 1946 - 1985 v Gorskem kotarju dele~ legalnega lova v skupni smrtnosti medvedov 60%, ilegalnega pa 13%. Ti podatki se ujemajo s tukaj navedenimi. Sicer pa je bil po letu 1965 dele~ legalnega lova 70 odstoten. ----------- Tabela 1 ----------- Izkazane koli ine HRANE }IVALSKEGA IZVORA, nastavljene na medvedjih mrhovia ih dajo povpre je 306 kg letno na medveda v ocenjeni populaciji. Se pravi, e pride v poatev ae as zimskega mirovanja, bi to pomenilo 1 kg za vsak dan v letu, kar bi pa tudi bilo skoraj dovolj beljakovin za potrebe vsakega medveda. Seveda, medvedi pojedo samo del nastavljene hrane. Celo ocene, da pojedo 0d 60 do 80% nastavljene hrane, so najbr~ pretirane. Zaklju ki o medvedih Ocena atevilnosti medvedov na Hrvaakem je nezanesljiva. Za natan nejae dolo anje atevilnosti je treba neizogibno uporabiti moderne znanstvene metode (capture-recapture, DNA iz dlake in iztrebkov). Iz analize zbranih podatkov je razvidno, da je velikost populacije medvedov stabilna, ponekod pa ka~e verjetni trend rasti. Lahko re emo, da je realna velikost celotne populacije nekje med 380 in 620 medvedov, skupaj z mladi i, ki so pod materinim vodstvom. Po standardih IUCN bi morali v populacijo ateti samo spolno zrele posameznike, atevilo teh pa bi tedaj na Hrvaakem utegnilo biti med 220 in 360. Skupni izidi ka~ejo, da aktualni na in gospodarjenja z medvedi ni dovolj koordiniran, na velikem podro ju razprostranjenosti pa tudi ne nadzorovan (kar velja posebno za Liko in Dalmacijo). Spoznanja, ki jih naberemo iz tako organiziranega gospodarjenja, ne zadoa ajo. Lovno gospodarjenje temelji na ocenah posameznih lovia , ne pa na celotni medvedji populaciji na Hrvaakem. Takano gospodarjenje je treba spremeniti z ozirom na status in obveznosti pri zaa iti medvedov na osnovi Bernske konvencije. Priporo amo, da se vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem z medvedi na Hrvaakem in predstavniki vseh interesnih skupin dogovorijo o delu na Na rtu gospodarjenja z medvedi na Hrvaakem. Zaklju no razmialjanje in sklepi Skupni problem pri upravljanju z vsemi vrstami velikih zveri - v tem primeru z medvedi, volkovi in risi - je, da vsa dogajanja v zvezi z njimi zbujajo veliko zanimanje in pogosto tudi konfliktne reakcije najire javnosti. Na Hrvakem so v tem trenutku medijsko nejbolj prepoznavne negativne reakcije zaradi akode, ki jo povzro ajo te zveri. To pelje k razmialjanju posameznikov o mo~nosti iztrebitve teh vrst kot neza~elenega ostanka preteklosti, katerega se je civilizirani svet ~e zdavnaj znebil. Po drugi strani ima v tehnoloako razvitih dr~avah vse ve  te~e stalia e da je treba popolnoma zavarovati vsako posamezno veliko zver. Za prihodnost populacij velikih zveri ni najbr~ optimalen noben od ekstremnih pristopov. Ravnanje z velikimi zvermi terja kompleksen pristop interesnih skupin ljudi, pazljivo znanstveno spremljanje vseh ekoloakih in socioloakih okolia in na terenu in stalno dopolnjevanje prakti nih reaitev. Izkuanja pravi, da kon nih reaitev ni, tako v prostoru kot asu. Zaa ita velikih zveri je posebno ob utljiv problem v majhnih dr~avah, ki ne morejo imeti dovolj velikih lastnih populacij, tako imenovanih ~ivljenjskih populacij (Minimun viable population -MVP), ki bi bile obstojne genetsko in ekoloako. Hkrati so vse te vrste zelo zahtevne glede stania  in vsaka posamezna ~ival, sploh pa populacija, potrebuje velik ~ivljenjski prostor, ki gre pogosto ez dr~avne meje. Obstoj teh populacij je neposredno odvisen od njihovega statusa v sosednjih de~elah, posebno pa od dogajanj z njihovim bivalia em. Polo~aja Hrvaake in Slovenije v zvezi s tem sta posebno pomembna. Vse hrvaake populacije velikih zveri in njihova stania a te~ijo proti jugovzhodu, v smeri razprostiranja Dinaridov, k tistim v Bosni in Hercegovini in naprej proti Balkanu, se imer je zagotovljen pretok genov in kar prepre uje nastanek otoka populacije v Hrvaaki in Sloveniji. Severovzhodni konec Dinare je v Sloveniji, zato so skupne Populacije Medvedov, risov in volkov na Hrvaakem in v Sloveniji obenem tudi najzahodnejae ( viable ) populacije teh vrst v Evropi. Majhne in izolirane populacije zahodne Evrope nimajo veliko upanja za obstoj brez mo~nosti naravnega (z disperzijo) ali umetnega (z reintrodukcijo) vnosa in meaanja genov. Ohranitev takega statusa hrvaakih in slovenskih populacij medvedov, volkov in risov terja tesno sodelovanje pri izdelavi na rtov za gospodarjenje s temi vrstami. Za spoznanje o kriti nih elementih za pre~ivetje teh vrst so potrebne celostne skupne znanstvene raziskave. Izjemno va~no je, da se kakovost stania  ne zmanjaa in da nobena stran ne naredi z gospodarsko prekvalifikacijo teh krajev situaciju u kojoj bi bile velike zveri za neza~elene. (PROBLEMATI NO POVEDANO!!!) Vsi na rti gospodarskega razvoja morajo izhajati iz dejstva, da tod ~ivijo po vsem svetu ogro~ene velike zveri, ki so skupne dragocenosti lokalne naravne dedia ine in da jih je Evropa zavarovala s atevilnimi predpisi. Tako bi i po lokalnim propisima smele biti dovoljene (???) samo tiste loveake aktivnosti, ki njihovega obstoja ne morejo ogroziti. S tem mislimo posebno na razvoj ~ivinoreje (odvisno od vrste ~ivine in na ina dela z njo), na ine gospodarjenja z gozdovi, izgradnjo in odprtost lokalnih prometnih poti in modernih avtocest, seveda pa tudi na sam zakonski status vseh vrst divjih zveri. Glede tega je na slovenski strani dragocena iniciativa za ko evski naravni park, na mednarodnem nivoju pa iniciativa za kraki park na podro ju Hrvaake in Slovenije. To sre anje in tiskani zbornik morata biti vrsta opora za nadaljnje delo na teh in prihodnjih pobudah podobnega zna aja. Literatura: Anon.: 1992: Popis stanovniatva, stanova i poljoprivrednih gospodarstava. Republi ki zavod za statistiku. Dokumentacija 881. Anon.: 1994: Popis stanovniatva, domainstava, stanova i poljoprivrednih gospodarstava. Republi ki zavod za statistiku. Dokumentacija 884. Anon.: 1994: Popis stanovniatva, domainstava, stanova i poljoprivrednih gospodarstava. Republi ki zavod za statistiku. Dokumentacija 886. Anon.: 1997: Medvjed u Hrvatskoj - zaklju ci skupa. Lividraga, 5. Str. Bath, A. J. 1989: The public and Wolf Reintroduction in Yellowstone National Park. Cociety and Natural Resources. Volume 2, pp. 297-306. Boitani, L. 1998:. An action plan for the conservation of the wolf in Europe. WWF International. A large carnivore initiative for Europe. 77 pp. op, J. 1995: Po dveh desetletjih od naselitve risov v Sloveniji. Lovec 88: 231-238. Frkovi, A. 1998: Ponovo naseljavanje i ulov risa (Lynx lynx) u }upaniji primorsko-goranskoj u razdoblju od 19744. - 1996. godine. Prirodoslovna istra~ivanja rije kog podru ja. Prirodoslovni muzej Rijeka, 493-500. Frkovi, A. 1999: Stradanje europskih smeih medvjeda (Uursus arctos) u Gorskoj Hrvatskoj u Domovinskom ratu (1991-1995) i porau (1996). `umarski list 11-12, 565-572 Frkovi, A., Huber, . 1995:. Vuk u Hrvatskoj. V: Volk ne ogro~a - volk je ogro~en (urednik Adami , M.), Druatvo Ko evski naravni park, Ko evje, 27-33. Frkovi, A., Ruff, R. L., Cicnjak, L., Huber, D. 1992. Wolf mortality during 1945-86 in Gorski Kotar of Croatia, Yugoslavia. IUGB Congress. 18: 353-358. Frkovi, A., Ruff, R., Cicnjak, L. and Huber, D. 1987: Brown bear Mortality during 1946-85 in Gorski Kotar, Yugoslavia. Int. Conf. Bear Res. And Manage. 7: 87-92. Frkovi, A., Ruff, R. L., Cicnjak, L., Huber, . 1988: Ulov vuka u Gorskom kotaru u razdoblju od 1945. 1986. godine. `umarski list. 112: 519-530. Huber, . 1997: Neki bi tamanili kao 1948. godine. Lova ki vjesnik 104 (5/97): 14-15. Huber, . 1999: Trofejni lov zasad uvjet opstanka naaih medvjeda. Lova ki vjesnik 12, 26-28. Huber, D., Frkovi, A. 1993: Brown bear management in Croatia, IUGB Congress. 21: 287-292, Halifax Huber, ., Kova i, D., Frkovi, A., `tahan, }., Grbac, I., Kusak, J., Balenovi, P., Herak, V.,}ivny, D., Horvath, `. 1994: Vuk ili da li je crvenkapica pojela vuka? Wolf or did little ridinghood eat the wolf? Hrvatski prirodoslovni muzej. Zagreb. pp. 57. Huber, ., Kusak, J., Kova i, D., Frkovi, A., Radovi, J., `tahan, }. 1999: Privremeni plan gospodarenja vukom u Hrvatskoj (za razdoblje =1. Sije nja 1999. Do 31. prosinca 2000.). Dr~avna uprava za zaatitu prirode i okoliaa. pp. 76. Huber, ., Radiai, B., Novosel, D., Frkovi, A. 1994 Istra~ivanja javnog mnijenja o vukovima u Hrvatskoj. `umarski list. 118: 167-172. Huber, D., Roth, H. U. 1993: Movements of European brown bears in Croatia. Acta Theriologica 38: 151-159. Katzensky, P., Huber, T., Huber, D., Frkovi, A., Fico, R. 1997:. Wer war es? Wildbiologische Gesellschaft Mnchen e. V., Germany, pp. 56. Katzensky, P., T. Huber, A. Frkovi 1997:. ije je to djelo? (Huber, . i D. Novosel urednici). Uprava za zaatitu kulturne i prirodne baatine. Zagreb. pp 44. Koren i, M. 1979: Djela Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti: Naselja i stanovniatvo SR Hrvatske 1857-1971. pp. 3-895. Koritnik, M. 1974: `e nekaj o risu. Lovec 67: 198-199. Radiai, B., Novosel, D., Huber, . i Frkovi, A 1994: Istra~ivanje javnog mnijenja o vukovima u Hrvatskoj. Peti kongres biologa Hrvatske. Pula. Povzetek Po aktualnih predpisih so volkovi in risi na Hrvaakem trajno zaa iteni z Zakonom o varstvu narave, z medvedom pa se lovno gospodari po Zakonu o lovu. Za uboj risa ali volka je dolo ena kazen 40.000 kun (10.000 DEM). Za medveda lovni pooblaa enci dolo ajo letne odstrelne kvote praviloma na nivoju 15% od ocenjene lokalne populacije, to pa v soglasju z odobreno lovno-gospodarsko osnovo. Lovi se (???) s pre~ na mrhovia u,pitalia u,hrania u (?) med lovno sezono od 1. 10. do 15. 5. Poverjeniatvo za spremljanje,nadzor (?) populacije velikih zveri pri Ministrstvu za okolje in prostorsko na rtovanje koordinira aktivnosti v zvezi z risi in volkovi ter poskuaa vplivati na gospodarjenje z medvedi. Avtohtone rise so na Hrvaakem iztrebili okoli leta 1903. Vrsta se je leta 1974 vrnila, potem ko so jo leto poprej reintroducirali v Sloveniji. Zaradi dejstva, da so bile za reintrodukcijo uporabljene ~ivali iz slovaakih Karpatov, nekateri lovci ae vedno negodujejo. Pravijo, da je bil avtohtoni ris manjai in da ni lovil velike divjadi. Risi so zakonsko zaa iteni od leta 1982, vendar so se praviloma (razen v zadnjih dveh letih) izdajale odstrelne kvote in je bilo tako do leta 1999 odstreljenih najmanj 188 risov. Ocena atevil nosti se giblje med 70 - 90 ~ivali. V delu je (???) na rt gospodarjenja z risi, ki bi (bo?) med drugim moral dolo iti tudi politiko lovnega reguliranja populacije risov. Volkovi je leta 1995 prestopil iz kategorije akodljivca, na katerega je dovoljen prost lov, v kategorijo popolnoma zaa itene vrste. Ilegalno so jih ljudje ae naprej uni evali, dr~ava pa od tedaj pla uje akodo, ki jo volkovi storijo na ~ivini. Populacija ateje od 100 do 150 ~ivali. Z namenom, da se o uvajo vitalne populacije volkov na kar najve jem podro ju Republike Hrvaake, je izdelan (???) Za asni na rt gospodarjenja z volkovi na Hrvaakem. Na rt posebej obravnava cone Gorskega kotarja in Like, kjer je poglavitna hrana volkov naravni plen (81% po analizi iztrebka), in Dalmacije, kjer se ve inoma hranijo z doma imi ~ivalmi (86%). Za dolgoro no gospodarjanje je priporo ljivo, da bi bodo i na rti za razvoj ~ivinoreje, gozdarstva in/ali lovstva upoatevali lokalni obstoj zaa itene in svetovno ogro~ene ~ivalske vrste. `e naprej je potrebno delati na pove anju populacije naravnega plena, pri oceni bonitete lovia a je treba upoatevati prisotnost zaa itenih plenilcev, pri gospodarjenju z ~ivino pove ati u inkovitost uvanja, delati na uvajanju premij/subvencij za tveganje pri ~ivinoreji na podro jih volkov, ki naj bi nadomestile odakodnine, intenzivno znanstveno spremljati volkove (telemetrijski nadzor traja od leta1995), strokovno izpraaati javno mnenje (leta 1999 je bila narejena (???) velika anketa) in pognati izobra~evalno kampanjo ter eliminirati potepuake pse. Kot kratkoro en ukrep je v na rtu predvidena mo~nost regionalnega in asovno omejenega dovoljevanja ubijanja volkov in prekinitev pla evanja odakodnin v predelih, kjer prihaja do izjemno velikih in ponavljanih napadov na ~ivino. Pooblaa eni minister te mo~nosti ae ni uporabil. Drugi predvideni kratkoto ni ukrepi so: ae naprej opravljati oglede prijavljenih oakodovanj, nabavljati pse tornjake za uvanje ovac (razdeljenih je bilo (OD KOGA; KDO JIH JE RAZDELIL???) 16 psov, na rtovanih pa je (OD KOGA???) 60 psov, pomagati pri izdelavi varnih oborov (KDO NAJ BI TO PO EL???), naseljevati naravni plen (divjih praai ev), izvajati evidentiranje ~ivine in ~ivinorejcev. Ocena atevil nosti medvedov na Hrvaakem je nezanesljiva, giblje pa se nekje med 380 in 620 ~ivali vseh starostnih kategorij. Spolno zrelih ~ivali bi utegnilo biti med 220 do 360. Celotni izidi ka~ejo, da aktualni na in gospodarjenja z medvedi ni dovolj koordiniran, ker sloni na cenitvah za posami na lovia a, brez pogleda na skupno populacijo medvedov na Hrvaakem. Takano gospodarjenje je neizogibno treba spremeniti z ozirom na status in obveznosti, ki zadevajo zaa ito medvedov po Bernski konvenciji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem z medvedi na Hrvaakem, in predstavniki vseh interesnih skupin se bodo morali sestati in se dogovoriti o delu na Na rtu gospodarjenja z medvedi na Hrvaakem. Za upravljanje z velikimi zvermi, v naaem primeru medvedi, volkovi in risi, je zna ilno, da vsi dogodki v zvezi z njimi zbujajo veliko zanimanje, pogosto pa tudi konfliktne odzive najairae javnosti. Na Hrvaakem so v tem trenutku medijsko najbolj prepoznavne negativne reakcije zaradi akode, ki jo povzro ajo te zveri. To pelje k razmialjanju posameznikov, da bi treba vse te vrste iztrebiti, ker so odve en ostanek iz preteklosti, ki so se ga civilizirana ljudstva ~e zdavnaj znebila. Po drugi strani se v tehnoloako razvitih de~elah vse bolj krepi stalia e, da bi treba vsako posamezno od velikih zveri posebej zaa ititi. Za prihodnost populacij velikih zveri najbr~ niti ta drugi pristop ni dober. Upravljanje z veliki zvermi terja kompleksen pristop vseh interesnih skupin ljudi, pazljivo znanstveno spremljanje vseh ekoloakih in socioloakih okolia in na terenu in stalno dopolnjevanje prakti nih reaitev. Izkuanja govori, da ni kon nih reaitev, tako v prostoru, kakor tudi v asu ne. Zaa ita velikih zveri je v tako majhnih dr~avah, kakor sta Hrvaaka in Slovenija, ob utljiv problem. Nobena od njiju ne more imeti dovolj velike lastne minimalne ~ivljenjske populacije (minimum viable population - MVP). Obenem te vrste potrebujejo velik ~ivljenjski prostor, ki sega ez dr~avne meje. Obstanek teh populacij je neposredno odvisen od njihovega statusa v sosednjih dr~avah (???) in posebno od dogajanj z njihovimi stania i. Skupne populacije medvedov, volkov in risov na Hrvaakem in v Sloveniji so najbolj zahodne ~ivljenjske ( viable ) populacije teh vrst v Evropi in so pomembne za obstoj teh vrst v Evropi. Zato je potrebno tesno sodelovati pri izdelavi na rtov za gospodarjenje s temi vrstami in v znanstvenih raziskovanjih. Pomembno je, da ne na tej ne na drugi strani (meje???) ne pride do poslabaanja kakovosti stania  zaradi gospodarske preusmeritve podro ij ali druga nih posegov. PAGE 16 PAGE \# "'Page: '#' '" Ne znam da li je ovo i slovenski ili meni tako samo izgleda ( &V xzPR!!!66==hhi:krtswwwRxTxXzRXlTҤ԰ Է@V\CJOJQJmH j0J!<U!HhʽDHCJOJQJmH $HhʽDH *CJOJQJmH 6CJOJQJmH  *CJOJQJmH  OJQJmH CJmH 5CJOJQJmH CJOJQJmH ;VX  vxDF  $VX  vxDF   vxzPR!!!..335556l6n6r6t;v;@@FGJJLJpOrOSSWW\]]BaDaHeJehhhi       Y  vxzF & FEƀDFi$PRnF & FEƀDFi$F & FEƀDFi!!!..335556l6nlF & FEƀDFi$F & FEƀDFi l6n6r6t;v;@@JJLJpOrOSSWW\]]BaDaHeJehhhiil lp$iil lmppp:v PRDF vxzZ\rt68      Zppp:v PR$DF vxzF$C$EƀD$$B"46xzZ\rt68TVhl  f   v==GH\\Ľ$HhDH *CJOJQJmH  *CJOJQJmH 0J!<HhսDHOJQJmH  *OJQJmH  OJQJmH CJmH !HhӽDHCJOJQJmH $HhӽDH *CJOJQJmH 5CJOJQJmH CJOJQJmH 0zZ\rtnF & FEƀDFC$F & FEƀDFCt68nF & F EƀDFC$F & FEƀDFC,0TVhj        h j l :<<">"d$f$((n,p,00`399999::p=r=t===TBVBGGGHOOVVV>d@dBd\d^d`eneffgghhhh3i4ijjXl             T,0n'F & F EƀDFCF & F EƀDFC$F & F EƀDFC0TVnF & F EƀDFC$F & F EƀDFCVhj      nF & FEƀDFC$F & F EƀDFC   h j l :<<">"d$f$((n,p,00`399999::p=$p=r=t===TBVBGGGHOOVVV>d@dBd\d^d`eneffggh$$\\ ]F] _8_:_d_n_@dXdhhhZl\llllmmmzsbQbQ@!CJOJQJcHdhDgHmH !HhDHCJOJQJmH !CJOJQJcHdhDgHmH !CJOJQJcHdhDgHmH !HhDHCJOJQJmH 5CJOJQJmH !CJOJQJcHdhDgHmH !HhDHCJOJQJmH $HhDH *CJOJQJmH !CJOJQJcHdhDgHmH CJOJQJmH !HhDHCJOJQJmH hhhh3i4ijjXlZl\lmmnnppXqZqrr0s2ssttvvxXlZl\lmmnnppXqZqrr0s2ssttvvxxyyvzxz{{||}}@~B~dfjlnprtvxz|~(*  "*,`bگܯޯ Pxxyyvzxz{{||}}@~B~dfjlnprtvxz|~ (*  &(*,ޯ" $&@$ "&ȷtcP=*=$HhDH *CJOJQJmH $HhDH *CJOJQJmH $HhDH *CJOJQJmH !HhDHCJOJQJmH !HhDHCJOJQJmH $HhDH *CJOJQJmH CJOJQJmH 0J mH!HhD&HCJOJQJmH !HhD&HCJOJQJmH $HhD&H *CJOJQJmH $HhDH *CJOJQJmH !HhDHCJOJQJmH  0P. A!"#$%...()()()..)() 0 0P. A!"#$%????????()()() 0ci love medvjede (Povjerenstvo za praenje populacija velikih zvijeri)Povjerenstvo za praenje populacija velikih zvijeri planira izraditi od Povjerenstva za praenje populacija velikih zvijeri u suradnji sa i da ovlaatene osoba Ministarstva ile suoji# [@@@ Normal1$OJQJ_HhmHsHtH <A@< Default Paragraph Fontjj 1AutoList2#$ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH ll 2AutoList2&$ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH pp 3AutoList2)$ pp01$^p`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH r"r 4AutoList2,$ p@ @ 01$^@ `0a$CJOJQJ_HhmHsHtH v2v 5AutoList2/$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH xBx 6AutoList22$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH |R| 7AutoList25$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH ~b~ 8AutoList28$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH jOrj 1AutoList1#$ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH ll 2AutoList1&$ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH pp 3AutoList1)$ pp01$^p`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH rr 4AutoList1,$ p@ @ 01$^@ `0a$CJOJQJ_HhmHsHtH vv 5AutoList1/$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH xx 6AutoList12$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH || 7AutoList15$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH ~~ 8AutoList18$ p@ 01$^`0a$CJOJQJ_HhmHsHtH ,@, Header  !&)@& Page Number:'@: Comment ReferenceCJaJ,@", Comment Text" Josip KusakQ%JKw0<Y\= =y%\z l6pzt0V p=hxiXlUnknown Josip Kusak Djuro Huber !\!@  @H 0(  0(  B S  ? w0Q>QQRRvvSS Pj%&$%8n=TLPR )*;<GQQRRvvSS Pj%&$%8n=TLPR )*;<G Josip KusakrC:\Documents and Settings\Josip Kusak\Application Data\Microsoft\Word\AutoRecovery save of ZvijerizaKo evjeSLO.asd Josip KusakrC:\Documents and Settings\Josip Kusak\Application Data\Microsoft\Word\AutoRecovery save of ZvijerizaKo evjeSLO.asd Djuro Huber3C:\DOS\AutoRecovery save of ZvijerizaKo evjeSLO.asd Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.doc Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.doc Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.doc Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.doc Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.doc Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.doc Djuro Huber1D:\DATA\TEXT\DJURO\PAPERS\ZvijerizaKo evjeSLO.docL) {,<@y+|<@*{!<@?r4<@<m7<@HCI 4M mN<@n6_^ B<-a<@ph<@]o ϑH2\vgizc)cUk?W#TXc:U@s?utqMϱ #v(GPeE1>sh4:H󫱿MȵUG bjbjَ 9Z]&  D\ ~ ~ ~ 42 \ >T8 8 N N ^ 6666666$@Bf>6a  >6x^ ^ 4 Fxxx `^ ^ 6\ \  6xhx46^ $@o\ "~ `5"Root EntrymmaryInformationjuro F X@o\@21Tablej.docK0%HA\ANen 1-08-078.txt(PA Slanectb.doce:78.rWordDocumentJapwolf.docSA&2 &Az Npel_ApPA! ClUSummaryInformations2.docSA&2,(ocIL%`AQAa Mlcuvpri.d &     012456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTVY][DocumentSummaryInformation8CompObjj0Table3MC B6C6E0-1947-11D4-886F-C380DAE67845} Oh+'0d   , 8DLT\prevodrevZoran HOEVARoora Normal.dotA Djuro Huber7urMicrosoft Word 8.0@@:i @^X@|o  FMicrosoft Word Document MSWordDocWord.Document.89q ՜.+,D՜.+,4 hp|  LDSzZ  prevod Title 6> _PID_GUIDAN{6B"w  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~-./@ 0^`0OJQJo(i@ 0^`0OJQJo(i@P0^P`0@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ p0^p`0OJQJo(C@ @ 0^@ `0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@P0^P`0@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ p0^p`0OJQJo(C@ @ 0^@ `0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@P0^P`0@ 0^`0OJQJo(i@ 0^`0OJQJo(i@ p0^p`0OJQJo(i@ @ 0^@ `0OJQJo(i@ 0^`0OJQJo(i@ 0^`0OJQJo(i@ 0^`0OJQJo(i@ 0^`0OJQJo(i@P0^P`0@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ p0^p`0OJQJo(C@ @ 0^@ `0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@ 0^`0OJQJo(C@P0^P`0HCI]on6_^4ML) {,y+|?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTabcdefghijkmqst-/DocumentSummaryInformation8CompObjj0Table3MC  FMicrosoft Word Document MSWordDocWord.Document.89q ՜.+,D՜.+,4 hp|  LDSzZ  prevod Title 6> _PID_GUIDAN{6BB6C6E0-1947-11D4-886F-C380DAE67845} Oh+'0d   , 8DLT\prevodrevZoran HOEVARoora Normal.dotA Djuro Huber8urMicrosoft Word 8.0@XG @^X@p"y