slovenski

Monitoring kulturne dediščine na Starigradskem polju na Hvaru

Koncepten premik v pristopu k proučevanju kulturne dediščine, s tem tudi arheološke, od posameznih spomenikov ali celot na raven krajine, je hkrati pripomogel k spremembi njene zaščite. Spremembe v kmetijskih praksah, ki uničujoče vplivajo na kulturne krajine, ter očitno nezadostna restriktivnost konservatorskih merili/navodili formalne zaščite, zahtevajo nov učinkovit način upravljanja s tovrstno dediščino. Obvezna sestavina v sistemu ustrezne zaščite in upravljanja s kulturnimi krajinami je ponavljajoč monitoring. Monitoring ne predvideva samo nadzor in ugotavljanje fizičnega stanja spomenika, temveč hkrati meri in vrednoti uspešnost izvajanja politike varovanja krajine. Z zbiranjem in analizo podatkov dopolnjuje učinkovitost sistema upravljanja z dediščino in obenem omogoči nova znanstvena spoznanja. Izdelava modela za sistemski monitoring Starograjskega polja temelji prav na teh dveh konceptih. Na eni strani so bili analizirani formalno-pravni, administrativni in institucionalni okvirji, vzpostavljeni za zaščito kulturne dediščine, na drugi pa je bil izdelan model za določanje stanja njene ohranjenosti in za retrogradno spremljanje procesov, katerih posledica je njeno današnje stanje. Starograjsko polje je dinamična podeželska krajina, v kateri je bila med tisočletno, neprekinjeno izrabo prostora upoštevana njegova osnovna geometrijska struktura, postavljena z grško parcelacijo v 4.st.pr.št.. Poleg formalne nacionalne zaščite krajine, je vpisan na UNESCO- v Seznam svetovne dediščine, prav zaradi najbolje ohranjene grške zemljiške razdelitve (znotraj katere leži doslej odkritih 90 arheoloških najdišč ter mnogi ostanki etnološke dediščine) in nespremenjenega načina izrabe. Polje je definirano kot najboljše ohranjen grški kataster, kljub temu, da stanje ohranjenosti grajenih struktur, ki tvorijo njegove modularne enote, nikoli ni bilo ugotovljeno. Starograjsko polje je primer tipične mediteranske krajine v kateri se materialni ostanki zemljiške razdelitve, tako antične kot vseh naslednjih obdobij, izražajo v suhozidni gradnji, ki je bila upoštevana skozi vsa obdobja, spreminjale so se le njene pojavne oblike. S ciljem vrednotenja oziroma določanja ohranjenosti in kvalitete arheološke dediščine Starograjskega polja, je bil najprej izdelan model dokumentiranja trenutnega stanja njenih različnih tipov – 40 posameznih arheoloških najdišč in približno 60 km različnih suhozidnih struktur, ki tvorijo osnovno mrežo antične zemljiške razdelitve. Na celotnem prostoru Starograjskega polja se načini preoblikovanja neizogibno odražajo na arheološki dediščini, zato so bile spremembe v prostoru in stopnja ogroženosti dokumentirani na ravni krajine. Da bi bilo mogoče vrednotiti kvaliteto dediščine, je bila po ugotovitvi trenutnega stanja, uporabljena retrogradna analiza krajine oziroma študij procesov, ki so vplivali na njen fizičen izgled. V prvi fazi so bile določene spremembe v krajšem časovnem obdobju (v zadnjih sedemdesetih letih), primerjajoč današnje stanje s stanjem dediščine prepoznane na historičnih aerofotografijah. S tem načinom so bili prepoznani tipi suhozidnih konstrukcij na oseh zemljiške razdelitve (in na posameznih arheoloških najdiščih), ki v tem obdobju niso bili spremenjeni, so pa potrebni dodatne zaščite. Analiza je omogočila tudi definiranje vrst sprememb in razlogov zanje, ter načine njihovega širjenja, kot podlago za ustrezno upravljanja v prihodnosti. Naslednja faza temelji na obdelavi dokumentov, ki omogočajo rekonstrukcijo vzorca prostorske organizacije v posameznih obdobjih ; gre za poizkus definiranja posamezne t. i. long durée spremembe v prostoru. Postopek je omogočil definiranje struktur in lokacij, ki od antike dalje niso bile izpostavljene večjim spremembam in predstavljajo potencial za odgovore na raziskovalna vprašanja o organizaciji prostora v helenističnem in rimskem obdobju. Rezultati vrednotenja arheološke dediščine in identifikacija njene ogroženosti so omogočili izdelavo projekta bodočega monitoringa Starograjskega polja. Univerzalnega modela monitoringa za takšen tip krajine ni mogoče izdelati iz več razlogov med njimi: a/ raznovrstnosti oblik arheološke dediščine, ki ima različne stopnje ohranjenosti oziroma ogroženosti, b/ upoštevanja različne uporabe zemljišč, c/ vplivov in pritiskov na arheološko dediščino v določenem prostoru. Model je bil kljub temu definiran, kot potencialno uporaben na drugih antičnih parcelacijah v podobnih geomorfoloških (kraških) krajinah vzhodne Jadranske obale.

arheologija ; arheološka najdišča ; kulturna krajina ; vrednotenje ; Starograjsko polje

nije evidentirano