Napredna pretraga

Pregled bibliografske jedinice broj: 941982

POGLEDI SREDNJEŠOLCEV NA RABO IKT V PROCESU UČENJA TUJEGA JEZIKA


Müller, Mirela; Kuprešak, Iva
POGLEDI SREDNJEŠOLCEV NA RABO IKT V PROCESU UČENJA TUJEGA JEZIKA // Didactica Slovenica- pedagoška obzorja, III (2018), 33; 95-104 (međunarodna recenzija, članak, znanstveni)


Naslov
POGLEDI SREDNJEŠOLCEV NA RABO IKT V PROCESU UČENJA TUJEGA JEZIKA
(Perceptions of high school students of the use of ICT in the process of a foreign language)

Autori
Müller, Mirela ; Kuprešak, Iva

Izvornik
Didactica Slovenica- pedagoška obzorja (0353-1392) III (2018), 33; 95-104

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Radovi u časopisima, članak, znanstveni

Ključne riječi
IKT, učne navade, tehnologija v izobraževanju, multimedijsko učenje tujih jezikov
(ICT, learning habits, technology in education, multimedia foreign language learnin)

Sažetak
V skladu s Hrvaškim načrtom za izobraževanje, znanost in tehnologijo (2013) koncept vseživljenjskega učenja temelji na izobraževanju in vseživljenjskem učenju. Postopno izobraževanje za znanost in tehnologijo skupaj s strateškim načrtovanjem Evropske unije predlaga ukrepe in cilje, katerih dosežek se pričakuje do leta 2025. Med ponujeno vizijo dolgoročnega razvoja je predvsem namenjen spodbujanju pobude in ustvarjalnosti zaposlenih ter bodočih zaposlenih v sistemu, da se zagotovi dostojanstvo bodočih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ; da bi olajšali prilagajanje izobraževalnih in raziskovalnih procesov ter tako omogočili boljšo kakovost in spremljanje strateškega načrtovanja Evropske unije. Kot je navedeno v dokumentu strateškega načrtovanja celotnega izobraževalnega in raziskovalnega prostora, je treba oživiti trikotnik znanja, ki ga sestavljajo izobraževanje, raziskave in inovacije (strategija izobraževanja, znanosti in tehnologije). Prva naloga pri uresničevanju je zagotovo integracija in uvedba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v sistem z namenom razvoja kulturnega, družbenega in človeškega kapitala. Evropski svet je leta 2002 že sprejel delovni program "Izobraževanje in poklicni razvoj", ki opredeljuje osem ključnih pristojnosti za 21. stoletje: materinstvo, komunikacija tujih jezikov, matematična pismenost in osnovno znanje o znanosti in tehnologiji, digitalne, učne, medosebne in državljanske kompetence, podjetništvo in kulturno izražanje. Mednarodni dan pismenosti 2010 je bil namenjen poudarjanju pomena ključnih kompetenc v kontekstu boja proti revščini in socialni izključenosti. Cilj je bil pokazati, da so ključne pristojnosti pomemben instrument za doseganje širokega spektra ciljev, od zmanjševanja posledic gospodarske krize in povečanja zaposlenosti do tistih, ki so povezani z izboljšanjem in spodbujanjem inkluzivnega izobraževanja - kot načela izobraževalne politike.Cilji te raziskave so bili: preučiti navade študentov v zvezi z uporabo računalnika in interneta, preučiti stališča študentov o uporabi učne tehnologije v procesu učenja tujega jezika, naj preučijo, kako učenci dojemajo učenje multimedijskega jezika in kako se klasično izobraževanje in odnos med zunanjostjo ukvarjata z uporabo izobraževalnih tehnologij v procesu učenja tujih jezikov. Ko gre za navade študentov, povezanih z delovanjem uporabe računalnika in interneta, se je izkazalo, da je večina študentov osnovno raven uporabnikov digitalne tehnologije, še posebej za poznavanje računalniških veščin, kot tudi večina učencev uspešno uporabljajo programske aplikacije. Raziskave so pokazale, da študenti najpogosteje uporabljajo mobilno aplikacijo za učenje tujih jezikov (kot Duolingo in Babbel), prostor za dostop je najpogostejši računalnik od doma. Namen, katerega večina študentov uporablja internetne aplikacije za učenje tujega jezika, je pridobiti boljše ocene iz tujega jezika in rešiti domačo nalogo. Večina študentov bi sprejela možnost sprejemanja učnih vsebin z »internetnim učenjem«, le majhen delež pa je že imel izkušnje s tako obliko učne vsebine. Preučevali smo korelacijo med zunanjimi spremenljivkami in odnosom do uporabe izobraževalnih tehnologij in njihovega dojemanja ter dojemanja poučevanja v razredu, pri čemer je bila zunanja statistika značilno povezana samo s klasično percepcijo razreda. V digitalni družbi se pričakuje, da bodo vsi digitalno pismeni, v širšem smislu pa bodo razvili digitalno kompetenco. Učinek digitalne tehnologije je očiten v vseh vidikih človeškega življenja in v izobraževanju, v katerem digitalna tehnologija omogoča dislocirano izobraževanje in preoblikuje vsak življenjski in delovni prostor v potencialno učilnico.

Izvorni jezik
Engleski

Napomena
UDK 373.5:81’243:004



POVEZANOST RADA


Ustanove
Filozofski fakultet, Osijek

Autor s matičnim brojem:
Mirela Müller, (298176)

Časopis indeksira:


  • Scopus