slovenski

Vrednotenje učenčevih dosežkov na jezikovno- komunikacijskem področju

Namen poučevanja in učenja je, da učenci pridobijo znanja, veščine in kompetence, ki jim bodo koristile v življenju in pri delu. Vrednotenje učenčevih dosežkov je pri razrednem pouku pomembno dokimološko vprašanje, ki v praksi pri pouku odpira številne pomisleke - vrednotenje se odvija v prostoru, v katerem pa se učitelji ne počutijo vedno varno. Rezultati aktualnih raziskav o (ne)uspehu pouka v primarnem izobraževanju kažejo, da bi bilo treba izpitne postopke in tehnike preverjanja znanja izpopolniti. V delu bo razstavljen problem meril sumativnog ocenjevanja posameznih komponent v šolskom predmetu Hrvaški jezik osnovnošolskega izobraževanja. Ocena dosežkov študentov v jeziku mora vključevati kvalitativno in kvantitativno oceno vrednosti pisnih in ustnih odgovorov učencev. Učencev mora biti jasno zakaj se ocenjuje njihovo delo. Pri pisnem preverjanju znanja je subjektivnost izpraševalca skrčena na najmanjšo mero. Poleg časovne ekonomičnosti so prednosti pisnega spraševanja glede na ustno preverjanje znanja naslednje: postavljanje istih nalog za vse učence, objektivnejše ocenjevanje ter enak način dela in čas reševanja izpita za vse učence. Ko ocenjuje svoje učence, učitelj hkrati ocenjuje tudi sebe in svoje delo, zato mora uporabljati modele vrednotenja učenčevih dosežkov, ki so usmerjeni k učenju, in ne samo ocenjevati naučeno gradivo. Osnovni cilj je ovredotenje dosežkov, ne pa ocenjevanje učencev.

vrednotenje, materni jezik, številčna ocena, izpit sposobnosti, merila za ocenjevanje

nije evidentirano