slovenski

Fliš v Sloveniji

Fliš je sedimentacijsko zaporedje , ki ga sestavlja debela sekvenca v kateri se menjavajo glinavci ali laporovci s peščenjaki, kateri so bili odloženi z turbiditnimi tokovi in kažejo normalno postopno zrnavost. Fliš naj bi nastajal z erozijo hitro dvigajočih se nagubanih gorstev in je sam deformiran v kasnejših fazah orogeneze. Kot tak je sintektonska usedlina (povzeto po Collins dictionary of Geology). Na območju Slovenije fliš pripada dvem orogenezam. Karbonski fliš je del Variskičnega orogenega cikla, njegovi izdanki pa so sporadični in se pojavljajo skoraj izključno v Karavankah (Buser, 2010). Mlajši, kredno-paleogenski fliš pripada Alpidski orogenezi in je kot tak geokronološko ter prostorsko bolje definiran (slika 1). Najstarejši kredni fliš dobimo na območju Bohinja, nato pa prosti jugu, oziroma jugozahodu postaja vse mlajši (Pavšič, 1981, 1994, Buser, 1989). Najnovejše raziskave fliša na območju Bohinja (točka 3) razkrivajo spodnjekredno, natančneje berriasijsko valanginijsko starost fliša. Mešano siliciklastično – karbonatno zaporedje se je odlagalo na zunanjem robu Jadransko-Apulijskega mikrokontineta in sicer v prednarivnem območju obducirajočih se ofiolitov Neotetide s tem, da se je na narivnih čelih že formirala karbonatna platforma (Kukoć in sod, 2012). Mlajši, a še vedno kredni fliš dobimo na območju Julijskih Alp, kjer so izdanki redki, pogostejša in bolj zvezna flišna zaporedja pa opazujemo v alpskem predgorju, kjer na območju nekdanjega Slovenskega bazena opazujemo dve med seboj zelo podobni formaciji. Spodnja flišoidna formacijo, ki je aptijsko – spodnjecenomanijske (Buser, 1986) oziroma aptijsko - turonijske starosti (Cousin, 1981), sestavlja menjavanje laporovcev in kalciturbiditnih plasti. Posledično še ne moremo govoriti o pravem flišu. Medtem v zgornji flišoidni formaciji poleg prej omenjenih plasti opazujemo tudi siliciklastične turbidite in jo lahko opredelimo kot pravi fliš. Ta formacija je zgornjekredne, natančneje zgornjecampanijske – maastrichtijske starosti (Cousin, 1981, Buser, 1986). Dobimo jo predvsem na območju Slovenskega bazena in že na sevenih obrobnih delih nekdanje Dinarske karbonatne platforme (točka 2). Na širšem območju Soške doline, južno od Kanala na Soči sledimo paleocenski fliš (točka 1), ki tudi nalega na platormske apnence, označujejo pa ga zelo debele flišne sekvence, ki se začenjajo z impresivnimi apnenčastimi blokovnimi brečami z lapornatim vezivom (Skaberne, 1987). Najmlajši fliš na območju današnje Slovenije je eocenske starosti in ga dobimo v Vipavski dolini, kjer se rasteza do Postojne, potem na območju Brkinov in na Slovenski obali (Buser, 2010). Tudi znotraj eocenskega fliša je na nivoju nanoplanktonskih biocon določeno značilno mlajšanje zaporedja proti jugozahodu (Pavšič, 1981, 1994).

Fliš; Slovenija

nije evidentirano