Napredna pretraga

Pregled bibliografske jedinice broj: 699775

Interaktivni pristop poučevanja in učenja pri pouku likovne vzgoje


Tomljenović, Zlata
Interaktivni pristop poučevanja in učenja pri pouku likovne vzgoje 2014., doktorska disertacija, Pedagoški fakultet, Ljubljana


Naslov
Interaktivni pristop poučevanja in učenja pri pouku likovne vzgoje
(Interactive approach to teaching and learning in art education)

Autori
Tomljenović, Zlata

Vrsta, podvrsta i kategorija rada
Ocjenski radovi, doktorska disertacija

Fakultet
Pedagoški fakultet

Mjesto
Ljubljana

Datum
12. 05

Godina
2014

Stranica
301

Mentor
Tacol, Tonka

Ključne riječi
Likovna vzgoja; likovno znanje; likovne sposobnosti in veščine; poučevanje in učenje; interaktivni pristop; stili poučevanja in učenja; splošne in specifične učne metode; ustvarjalnost učencev
(Art education; artistic knowledge; artistic abilities and skills; teaching and learning; interactive approach; teaching and learning styles; general and specific (art) teaching methods; students’ creativity)

Sažetak
Učinkovito načrtovanje in izvajanje učnega procesa likovne vzgoje je odvisno od strokovnosti učiteljev, njihove ustvarjalnosti in stališč, ki jih imajo do poučevanja. V učnem procesu je treba zagotoviti pogoje za razvoj potencialnih sposobnosti učencev, njihovega likovnega znanja, veščin in pozitivnih stališč. Poudarek naj bi bil na čim večji dejavnosti učencev, uporabljenih sodobnih učnih strategijah – učinkovite metode dela, različni stili poučevanja in učenja, upoštevanje razvojnih zmožnosti učencev – ter upoštevanju individualnih razlik likovnih tipov pri usvajanju, razumevanju in interpretaciji učnih vsebin. Dosedanje evalvacijske študije o primernosti izvajanja pouka likovne vzgoje kažejo, da večina učiteljev ne sledi metodičnemu pluralizmu in ustvarjalnim pristopom k poučevanju in učenju. Njihovo pasivno stališče do poučevanja se kaže v uporabi ustaljenih načinov izvajanja pouka. Pouk likovne vzgoje se še vedno dojema kot 'nekognitivno' dejavnost, v kateri zadostuje, če se dejavnost učencev usmerja zgolj v praktično likovno izražanje – brez namena, dati temu širši smisel – ali pa v seznanjanje in delo z likovnimi materiali in orodji, kar pomeni učenje ročnih spretnosti. Pri izvajanju pouka likovne vzgoje je – zlasti na razredni stopnji osnovne šole – pogosto opaziti določeno pasivnost učiteljev in nekritično uporabo ustaljenih stilov poučevanja in metod dela ter pomanjkanje večje svobode in odprtosti učitelja za uporabo učinkovitejših načinov poučevanja in učenja (Tacol, Tomšič- Čerkez, 2004). Predmet raziskave je posodobitev način poučevanja in učenja likovne vzgoje v praksi. Zanimala nas je uspešnost interaktivnega/dialognega stila poučevanja z uporabo splošnih in specifičnih (likovnih) metod dela in njihovih kombinacij. Ta stil poučevanja naj bi zagotavljal kakovostno realizacijo učnega programa in razvojnih spretnosti posameznega učenca skladno z njegovimi individualnimi značilnostmi. Ravno tako vključuje uporabo sodobnih učnih strategij, kot je dejavno, izkušenjsko, čim samostojnejše raziskovalno učenje s pomočjo reševanja problemov. Za preverjanje sposobnosti in veščin v ravnanju z likovnimi materiali in pripomočki, dosežkov v poznavanju likovnih pojmov in ustvarjalnosti učencev sta v raziskavo vključena različna načina izvajanja učnega procesa. Pri prvem so bili učenci poučevani z učnimi postopki, ki so v skladu s sodobnimi pedagoškimi koncepti konstruktivistične in kognitivistične teorije. Pri drugem pa je pouk potekal po ustaljenem načinu. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov, pridobljenih s pomočjo pedagoškega eksperimenta. Uporabljeni sta kavzalna eksperimentalna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V prvem delu raziskave smo uporabili anketni vprašalnik za učitelje vi razrednega pouka in preizkus znanja za učence. Za drugi del raziskave smo za usvojitev likovnih pojmov, obvladovanje ravnanja s slikarskimi materiali in pripomočki ter ugotavljanje likovne ustvarjalnosti uporabili petstopenjsko ocenjevalno lestvico (vsa vrednotenja so izvajali trije neodvisni ocenjevalci). Likovno ustvarjalnost smo ocenjevali z vidika občutljivosti za likovni problem, elaboriranja – organiziranja in raziskovanja likovnih elementov –, fleksibilnosti – reševanja likovnih problemov na nov način –, fluentnosti – bogastva idej –, originalnosti in redefinicije – povezovanja prejšnjih izkušenj v novo likovno vsebino (Karlavaris, 1991). Karakteristike merskega instrumentarija smo preverjali s pomočjo faktorske analize, hipoteze pa s pomočjo Mann-Whitneyevega U testa in Spearmanovega testa korelacije. Rezultati raziskave so potrdili postavljene hipoteze o pozitivnem učinku uporabe kombinacije splošnih učnih metod in specifičnih metod na razumevanje in poznavanje likovnih pojmov, na likovne sposobnosti in veščine učencev pri uporabi likovnih materialov v okviru načrtovanih slikarskih nalog ter na ustvarjalnost pri reševanju likovnih problemov. Izsledki raziskave naj bi pripomogli k oblikovanju modela za načrtovanje in izvajanje pouka likovne vzgoje ter smernic o izobraževanju učiteljev za njegovo učinkovito poučevanje.

Izvorni jezik
Slv

Znanstvena područja
Pedagogija



POVEZANOST RADA


Autor s matičnim brojem:
Zlata Tomljenović, (320200)