slovenski

Slovenci v Gorskem Kotarju, Kvarnerju in Istri od leta 1918 do leta 1991 : doktorska disertacija

Priseljenci z območja današnje Republike Slovenije so se selili na današnje hrvaško območje Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Raziskovanja so potrdila kontinuirano priseljevanje od 19. stoletja do današnjih dni. Priseljevanje in delovanje ljudi, ki so se priselili z območja današnje Republike Slovenije, pa je razvidno iz ljudskega štetja ter iz drugih zgodovinskih virov, ki se do sedaj niso tako pogosto uporabljali v zgodovinskih raziskavah. Pri tem gre predvsem za družinske knjige, v katerih so bili pogosto zabeleženi tudi razlogi prihoda ali odhoda posameznikov. Na ta način pa se lahko govori tudi o personalizaciji priseljencev in pogledu na priseljevanja in selitev iz nekega drugega zornega kota, kot je bilo to do sedaj obravnavano. Priseljevanje je bilo odvisno od politično-zgodovinskih dogajanj, manifestiralo se je preko določenih geografskih območij in časovnega okvirja. Zaradi različnih vplivov na prihod in priseljevanje posameznikov je potrebno obravnavano območje razdeliti na obmejno območje, kraje, oddaljene od današnje hrvaško-slovenske meje, ter na kulturna in industrijska središča. Procesi priseljevanja, prihodov in selitve pa so različni od območja do območja in po časovnih obdobjih. Zabeleženo je tudi, da so se na različnih območjih in v različnih časovnih okvirjih razlogi prihoda spreminjali. Vključno z razlogi prihoda na tu določena območja je bila struktura priseljencev drugačna in prav od tega je bila odvisna tudi njihova nadaljnja samoorganizacija ali aktivnost v nekaterih drugih društvih. Delo prinaša celo vrsto novih spoznanj, ki do sedaj niso bila obravnavana v slovenski ali hrvaški znanstveni sferi ter prikazuje življenje pripadnikov slovenske manjšinske skupnosti na območju Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja v 20. stoletju.

Slovenci u Istra; Slovenci na Kvarneru; Slovenci u Gorskom Kotaru; od 1918. do 1991.

nije evidentirano