slovenski

Somatska frazeologija kostelskega in goranskega narečja

Raziskava je zajela maloobmejno področje severnega dela Gorskega kotara. Prebivalci tega področja, z obeh strani meje, so bili že od nekdaj tesno povezani, kar nam potrjuje tudi sama podobnost govora, ki se govori v teh krajih. Dialektologi zelo pogosto omenjajo podobnosti goranskih kajkavskih govorov in govorov slovenskega govornega področja, zato je bil namen tega raziskovalnega dela ugotoviti, ali obstajajo interference v frazeologiji govora kostelskega narečja ter zahodnih goranskih govorov. V tej raziskavi se je primerjal korpus somatskih frazemov, pridobljenih na podlagi terenskega dela. Pogoj za opredelitev nekega frazema kot somatskega je bila prisotnost vsaj enega somatizma v frazemu, ne glede na to, ali gre za somatizem kot splošni leksem ali pa se v frazemu pojavlja kot sekundarna sestavina. V obravnavani korpus se je zajelo tudi frazeme, v katerih se pojavljajo abstraktni pojmi (duša ali pamet). Raziskovala in obravnavala se je somatska frazeologija govora Babnega Polja, Osilnice, Tršća, Prezida, Čabra in Hrvatskega. Opisale so se osnovne strukturne in semantične značilnosti somatskih frazemov, pridobljenih z obeh strani meje, ter ugotovile podobnosti in razlike v korpusu. Obenem so se določili najpogosteje potrjeni somatizmi in pojasnili možni medsebojni vplivi. Vsakemu frazemu se je določil pomen, ugotovljen na terenu, s čimer se je dokazalo, da lahko govori, ki so glede na prostor zelo blizu, razvijejo popolnoma drugačen kontekst rabe istega frazema. Končne ugotovitve so bile podkrepljene s transkribiranimi primeri s terena, kar je pripomoglo tudi k obogatitvi kajkavske frazeologije ter bo omogočilo nadaljnja raziskovanja v tej smeri. Obenem se je pridobljen korpus somatskih frazemov primerjal s stanjem na področju slovenske in hrvaške somatske frazeologije.

Kostel ; Gorski kotar ; somatski frazemi

nije evidentirano