slovenski

Starost bazaltov in razvoj karbonatne platforme v gevgelijskem ofiolitnem kompleksu pri Demir Kapiji (Makedonija)

Gevgelijski ofiolitni kompleks, ki obsega več kot 500 km2 na meji med Makedonijo in Grčijo, je eden od glavnih ofiolitnih kompleksov Vardarske cone. Nahaja se v narivni coni s smerjo sever-jug. Na vzhodu meji na Srbsko-makedonski masiv, na zahodu pa na enoto Paikon, za katero so značilni metamorfozirani sedimenti in vulkaniti otočnega loka (Saccani et al., 2008). Gevgelijsko ofiolitno sekvenco sestavljajo blazinaste lave, diabazi in gabro, brez peridotitov. Na več mestih so v bazaltih intruzije granita (granit Fanos), ki sekajo tudi metamorfno podlago Srbsko-makedonske mase. Terenske, petrološke in geokemične značilnosti granita kažejo, da je nastal z diferenciacijo mafične magme, ki se je vtisnila v kontinentalno skorjo (Šarić et al., 2009). Na ofiolitni sekvenci ponekod ležijo zgornjejurski apnenci z ostanki grebenskih organizmov (Ivanov et al., 1987). Po dosedanjih podatkih velja, da so gevgelijski ofioliti nastali v srednje do zgornjejurskem zaločnem (backarc) bazenu, ki se je odprl med vulkanskim lokom Paikon in kontinentalnim robom Evropske plošče (Bébien et al., 1986 ; Saccani et al., 2008). V zgornji juri so bili ofioliti narinjeni na vzhod na Evropsko ploščo (Anders et al., 2005), na koncu zgornje jure pa se je na narivih formirala karbonatna platforma. Natančnejša časovna opredelitev teh dogodkov do sedaj ni bila poznana. Zaenkrat obstojajo podatki o radiometrični starosti granita Fanos in ena sama biostratigrafska datacija v sedimentih. Starost granita, določena z U-Pb metodo v cirkonih, je 158 ± 1 Ma (Anders et al., 2005), kar približno ustreza srednjemu oxfordiju. V sedimentih je bila prav tako določena oxfordijska starost, in sicer na to starost kažejo radiolariji v meljevcih z ene lokalitete na skrajnem severu Grčije (Danelian et al., 1996). Opozoriti pa je treba, da so na tej lokaliteti sedimenti v nejasnem, verjetno tektonskem kontaktu z bazalti. Namen naših raziskav je bil najti primerne izdanke za datacijo pelagičnih sedimentov, ki ležijo direktno na bazaltih, in proučiti prehod med bazalti in debelo sekvenco karbonatov nad njimi. Največja masa karbonatov izdanja na obeh bregovih Vardarja vzhodno od Demir Kapije. Na več mestih je lepo odkrit prehod med vulkaniti in karbonatnim zaporedjem. Na treh točkah smo med kartiranjem našli tudi direkten stratigrafski kontakt med blazinastimi lavami in radiolariti. Radiolariti vsebujejo relativno dobro ohranjeno radiolarijsko favno, v kateri so tudi naslednje vrste: Cinguloturris carpatica Dumitrica, Eucyrtidiellum ptyctum (Riedel & Sanfilippo), Striatojaponocapsa naradaniensis (Matsuoka), Transhsuum brevicostatum (Ožvoldova), Transhsuum maxwelli (Pesagno). Združba je značilna za callovij (UA cona 7). Zaporedje nad bazalti se začne z debelozrnatimi konglomerati oziroma brečami, ki vsebujejo klaste karbonatov in različnih magmatskih kamnin, med katerimi je največ granita. Osnova konglomerata je rdeč meljevec. Nad konglomerati sledi zaporedje karbonatov, ki je debelo od 250 do 300 m. V spodnjem delu zaporedja, debelim okoli 100 m, si sledijo hemipelagični apnenci in nato kalkareniti, breče in mikritni apnenci, v katerih so ponekod aptihi. Zgornji del karbonatnega zaporedja sestavljajo debeloplastoviti in masivni bioklastični apnenci in dolomitni apnenci. Faciesov in starosti karbonatov do sedaj še nismo natančneje proučili. S preliminarnimi rezultati raziskav pri Demir Kapiji smo prišli do dveh pomembnih ugotovitev: 1) Blazinaste lave so nekoliko starejše, kot so kazale prejšnje raziskave. Dokazali smo, da se je zaločni bazen odprl v calloviju in ne šele v oxfordiju, kar se tudi bolj logično ujema z oxfordijsko starostjo granitov, ki so gotovo mlajši od bazaltov. 2) Spodnji del zaporedja karbonatov se je odložil v relativno globokem morju. Karbonatna platforma se torej ni formirala kot izolirana platforma direktno na dvignjenih ofiolitnih pokrovih, ampak je bolj verjetno nastala postopoma, s progradacijo platforme, ki je že prej obstojala na Evropskem kontinentalnem robu. Getijska karbonatna platforma, katere ostanki so danes znani v vzhodni Srbiji, Bolgariji in Romuniji, je obstojala od srednjega callovija in se je verjetno razširila tudi na zahod do obduciranih gevgelijskih ofiolitov.

Gevgelijski kompleks; Ofioliti; Radiolariji; Callovij

nije evidentirano