slovenski

Garbo se smeji: Revolucija in melanholija v Lubitschevi Ninočki

Film Ninočka jemljem kot izhodišče za tezo, da Garbo pri Lubitschu "deluje" tam, kjer za kinematografijo določa svojevrstno kritično razumevanje. Okrog tega razuma Lubitsch organizira lastno raziskavo političnega in komedije kot platforme za obravnavo krize v polju političnega. Ta kriza se v Lubitschevih filmih kaže kot kompleksno presečišče imaginarijev mazohizma in melanholije, kot neka vrsta mazohizma cum melanholije. Ninočka na drugi strani omogoča pozicijo, s katere je mogoče ponovno oceniti poskuse analiz političnega v okvirih filozofije in psihoanalize s pomočjo navidezno tako različnih avtorjev, kot sta Gilles Deleuze in Stanley Cavell.

Ernst Lubitsch, Gilles Deleuze, Stanley Cavell

nije evidentirano