slovenski

Glasba istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njena vloga v regionalnem turizmu

Na podlagi muzikološkega raziskovanja so v disertaciji Glasba istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njena vloga v regionalnem turizmu z analizo notnih edicij Naš kanat je lip in Nagrada Ivan Matetić Ronjgov, intervjujev in analize recepcije glasbe imenovani istrski skladatelji, ki delujejo na prehodu v 21. stoletje oziroma istrski skladatelji nove generacije (glej poglavji 3.8 in 4.8). Ti skladatelji pri skladanju uporabljajo elemente, ki izhajajo iz istrske tradicijske glasbe. Z analizo del istrskih skladateljev in s pregledom dosedanjih znanstvenih rezultatov sem določila elemente istrsko-primorskega idioma (glej poglavje 5.2), s katerimi se sklada umetniška istrska glasba. Pišejo jo samo nasledniki dela Ivana Matetića Ronjgova. To so vsi skladatelji, ki za pisanje umetniške glasbe uporabljajo elemente iz poglavja 5.2, in ne samo tisti, ki se deklarirajo kot istrski. V disertaciji sem raziskovala tudi turizem. Po množičnem turizmu, kjer sta zadostovala „sonce in morje“, se v turizmu pojavlja individualni turist, ki želi doživeti in občutiti nekaj novega. Z izvedenim anketiranjem in ekspertizo se potrdi teza, da se v Istri klasična glasba istrskih skladateljev izvaja redkeje in da veliko število letnih turistov, ki za večerno zabavo izbere klasični koncert, želi doživeti avtohtono glasbo oziroma želi slišati delo istrskega skladatelja, ki ga v poletni ponudbi oziroma na repertoarjih pravzaprav ni. Potrdi se tudi hipoteza obstoja zelo tesnega odnosa med turisti in glasbo, saj je glasba vseprisotna umetnost, ki ima moč. Glede na tip glasbe in samega turista lahko spodbuja k dejavnosti ali umirja. Na podlagi deduktivne metode je v disertaciji, ki potrjuje obstoj istrske umetniške glasbe in istrske glasbe drugih žanrov ter obstoj glasbeno- kulturnega turizma v Istri, s sintezo in metodo ustvarjanja modelov oblikovan model integracije glasbe in turizma iz katerega izhaja nova, glasbeno-kulturna turistična niša (glej poglavji 6.3 in 7). Model predvideva vključevanje vseh državnih, regionalnih in lokalnih subjektov, ki so povezani z glasbo oz. kulturo in turizem za uresničevanje koncepta celovitega upravljanja s kakovostjo glasbeno-kulturne turistične destinacije. Delo o glasbi istrskih sodobnih skladateljev na prehodu v 21. stoletje in njeni vlogi v regionalnem turizmu pristopa k tematiki z več vidikov. (1) Določa, kateri skladatelji so na prehodu v 21. stoletje istrski skladatelji (2) glasbo obravnava kot sredstvo za ustvarjanje regionalne identitete (3) išče identiteto v glasbi prek koncepta „tradicijskega duha“, čeprav obenem (4) določa tudi strukturne značilnosti istrske skladbe (5), analizira vlogo glasbe v turizmu in (6) istrsko glasbo opredeljuje kot turistični kulturni izdelek v okviru nacionalne in regionalne kulturne prakse, torej do neke mere tudi politično. V nadaljevanju bomo obdelali vsako od začrtanih šestih vidikov. Na podlagi del muzikologov, sociologov, zgodovinarjev, etnologov in empiričnega raziskovanja določam pojem istrski skladatelj, ki se lahko opazuje kot teritorialna regionalna opredelitev pa tudi kot osebna identiteta skladatelja, ki se na ta način sam opredeljuje, tudi splošno, kot skladatelj, ki ustvarja sodobne istrske skladbe, in sicer sodobne istrske skladbe katerega koli glasbenega žanra ali glasbene zvrsti, ki vključuje za istrsko tradicijsko glasbo značilne glasbene elemente (poglavje 4). Kot istrski skladatelji so opredeljeni anketirani skladatelji in avtorji glasbe, ki danes živijo v Istri: Dario Bassanese, Massimo Brajković, Đeni Dekleva- Radaković, Bruno Krajcar, Elda Krajcar-Percan, Nello Milotti, Branko Okmaca in Bashkim Shehu. V njihovih skladbah lahko najdemo elemente tradicijske glasbe v melodiji, harmoniji in ritmu – značilnosti izhajajo predvsem iz istrske lestvice oz. tonske vrste, ki je sestavljena iz izmeničnih poltonov in celih tonov. Elemente istrske tradicijske glasbe lahko najdemo tudi v barvi in v besedilu sodobnih istrskih skladb, ki sem jih poimenovala neoistrsko-primorske skladbe, medtem ko način skladanja imenujem neoistrsko-primorski stil. Upoštevano je seveda dejstvo, da je kljub uporabi elementov iz tradicije v sodobnih skladbah „duh tradicijske glasbe“ lahko prepoznaven ali pa tudi ne (poglavje 5.1). Med istrskimi skladatelji posebej obravnavam naslednike Ivana Matetića Ronjgova čigar glasba temelji na heksatonalni istrski lestvici oz. vrsti. To so skladatelji, ki skladajo klasično, cerkveno ali zabavno glasbo, v kateri je tradicijski duh recepcijsko prepoznaven, nekako „vibrira na odru“. Zaradi tega so nasledniki Ivana Matetića Ronjgova v širšem pomenu vsi skladatelji, ki skladajo v tradicijskem duhu (glej poglavje 3.7). Potrditev teze o obstoju zanimanja za klasično in drugo glasbo v turizmu je poiskana z metodo anketiranja. Z anketiranjem glasbenih recipientov v dveh poletnih turističnih sezonah, večinoma v Evfrazijevi baziliki v Poreču pa tudi v drugih istrskih mestih, sem ugotovila, da bi glasbeni recipienti, med katerimi je 59 % gostov iz tujine, želeli poslušati dela istrskih skladateljev. Teh v ponujenih repertoarjih ni in jih ne poznajo, saj niso ustrezno predstavljena v javnosti. Pomembno je poudariti, da so anketirani recipienti osebe z visoko izobrazbo, srednje ali starejše življenjske dobe, ki imajo visok dohodek in večina v Istri biva dva tedna ali dlje ter ne glede na lastno glasbeno izobrazbo pogosto obiskujejo klasične koncerte. Razen klasičnih koncertov radi poslušajo zabavno glasbo, tradicijsko glasbo, jazz in rock. Glede na rezultate, ki sem jih dobila, ter na podlagi dosedanjih raziskovanj, ki potrjujejo, da turistična destinacija postaja dejavnik turističnega doživetja, obravnavam glasbene vsebine kot glasbeno-kulturne izdelke za razvoj glasbeno-kulturne destinacije v sklopu kulturne turistične mreže (glej poglavji 7.1.1 in 7.2.1). V disertaciji tako predstavljam model povezovanja glasbe in turizma in predlagam osnutek za ustvarjanje glasbeno-kulturne destinacije (glej poglavje 7.1.1). V predlogu opozarjam na potrebo po sodelovanju in partnerstvu kulturne in turistične politike na ravni države, regije in lokalne samouprave ter njenega prebivalstva, kulturno-turistične mreže. Obenem analiza vodi k predlogu o ustanovitvi določenega središča za upravljanje glasbeno- kulturnega turizma. V narejeni SWOT analizi (glej poglavje 7.1.2) so podane specifične možnosti in tudi slabosti za istrsko glasbeno- turistično destinacijo. Ohranjena istrska tradicijska dediščina, multikulturnost ali „avtohtoni“ istrski skladatelj so podane kot vrednote, na podlagi katerih je treba temeljiti turistično ponudbo. Za pomanjkljivosti oz. „slabosti“ Istre kot glasbeno-kulturne destinacije sta razen potrebe po večjem številu koncertov pozimi opažena tudi potreba po dajanju večjega pomena spoznavanju istrskih skladateljev in potreba po boljši promociji istrskih skladateljev in istrske glasbe na sploh (glej poglavje 6.8.2 točka 1 in 2 na str. 146). Na teh aktivnostih namreč temelji posodabljanje turistične destinacije, zlasti še, ker analiza razkriva „pozabljanje dediščine“, proces, ki se pojavlja kot neizogiben pojav globalizacije, k čemur pripomore tudi sam proces spreminjanja tradicije kakor tudi majhno število istrskih akademskih skladateljev (glej poglavje 6.8.2 točka 7 na str. 148). Vsebinsko je mogoče izsledke disertacije povzeti takole. Vloga glasbe istrskih skladateljev na prehodu v 21. stoletje, tudi naslednikov Ivana Matetića Ronjgova, je v regionalnem turizmu pomembna za ustvarjanje glasbenega turizma kot dela kulturnega turizma. Konkretno je glasba pomembna kot del istrskega glasbenega turizma, ki zajema vse elemente, ki jih recipienti vidijo/slišijo v pojmu istrski skladatelj: – avtohtonost, dediščino, duhovnost, istrsko motiviko, izvajanje, multikulturnost, način skladanja, okolje, mesto delovanja, poreklo, identiteto, promocijo, univerzalnost, različen glasbeni žanr (glej poglavje 6.8.2 na str. 141-144). Po raziskavi sodeč obstajajo tri vrste turistov, ki jih k obisku določene destinacije pritegne glasba: turisti, ki so motivirani s kulturo, turisti, ki so navdihnjeni s kulturo in turisti, ki so privajeni na kulturo. Vsak od teh tipov turistov bi lahko začutil in doživel glasbo v okviru doživetij, ki jih iščejo: prek osnovnega glasbenega izdelka (kot so npr. ceste, navdihnjene s glasbo, spominske sobe/hiše/muzeji glasbe, ljudske veselice, koncerti), razširjenega glasbenega izdelka (tečaj tradicijskega igranja in petja, smotre tradicijske glasbe in plesa, glasbena srečanja, glasbene delavnice, glasba na atraktivnih lokacijah/prostorih) ali pa specialnega glasbenega izdelka (koncert vrhunskih izvajalcev, koncerti simfonične glasbe, simpozij o glasbi, tematske glasbene razstave). V disertaciji ponujam marketinške načrte in seznam dejavnosti za vsako od navedenih vrst glasbenega izdelka (glej poglavje 7.2.3.1, 7.2.3.2 in 7.2.3.3) Obenem pa sem prepričana, da je mogoče iz že obstoječih atraktivnosti ponuditi način uresničevanja glasbeno-kulturne turistične zanimivosti, in to z ustvarjanjem glasbeno- kulturne destinacije: na ta način je mogoče dobro povezati glasbo in turizem, k čemur disertacija, upam, pripomore tako konceptualno kot metodološko in seveda zlasti vsebinsko.

istrski skladatelj ; identiteta ; glasbeni turizem ; Istra ; glasba in turizem ; kultura ; turistična destinacija ; menedžment ; sodelovanje in partnerstvo ; benchmarking ; kakovost

nije evidentirano