nije evidentirano

Hindeodus parvus v plasteh P/T intervala pri Žireh

Na širšem Idrijsko-Žirovskem ozemlju je bila v zadnjem desetletju P/T meja osrednji predmet geoloških raziskav, vendar podrobno paleontološko ni bila raziskana. Pogosto je bila meja postavljena v dolomitne plasti, ki leže nad apnencem Belerofonske formacije (Grad & Ogorelec 1980, Mlakar & Placer 2000). Buser (1986) je na področju Masor, 8 km zahodno od Žiri na osnovi foraminifere Earlandia tintiniformis in anelida Spirobis phlyctaena sklepal na neposredno bližino P/T meje. Kasnje so Dolenec in sodelavci (2004) s frakcionacijo ogljikovih izotopov v istih plasteh dokazali odstopanja organskega ogljika in na osnovi teh raziskav določili mejo med permom in triasom. Žirovsko ozemlje, kjer so potekale naše raziskave P/T intervala, leži na širšem območju stičišča treh velikih geotektonski enot: Zunanjih in Notranjih Dinaridov ter Južnih Alp. Ozemlje je zgrajeno iz karbonskih, permskih in triasnih plasti. Karbon je zastopan s klastičnimi kamninami, med katerimi prevladujejo črni skrilavi glinovci, peščenjaki in konglomerati. Srednjepermske plasti so na karbonu odložene diskordantno. Pojavljajo se v značilnem razvoju Grödenske formacije, v kateri prevladuje meljevec, peščenjak in lokalno konglomerat oz. breča. Zgornjepermske plasti, ki so v Sloveniji znane po imenom » ; ; Žažarska formacija« ; ; , predstavljajo ekvivalent Belerofonske formacije. Zanjo je značilen dolomiten in dolomitno-apnenčev razvoj s tipično zgornjepermsko fosilno združbo. V neposredni bližini P/T meje se pogosto pojavlja dolomit, ki ne vsebuje določljivih fosilov. Nad dolomitom leži do 40 m » ; ; Pasnatega apnenca« ; ; z vložki meljevca. Prav ta je na širšem prostoru Žiri značilno razvit in predstavlja najstarejši spodnjetriasni člen. » ; ; Pasnati apnenec« ; ; navzgor prehaja v tipične spodnjetriasne plasti, med katerimi prevladuje apnenec, dolomit in oolitni apnenec. Večja vsebnost klastitov, predvsem meljevca in peščenjaka je značilna za spodnji del opisanega zaporedja plasti. Ker so geokemične anomalije znotraj širšega P/T intervala pogostne, vodilni fosili (amoniti) pa redki in slabo ohranjeni, se je podkomisija za stratigrafijo (Yin et al. 2001) odločila, da se meja določi na osnovi prvega pojava konodonta Hindeodus parvus. Ta element smo našli v sklopu najnovejših biostratigrafskih raziskav v podlagi » ; ; Pasnatega apnenca« ; ; tik nad dolomitom Belerofonske formacije v profilu Lukač, severozahodno od Žiri in s tem v Sloveniji prvič dokazali P/T mejo.

Konodonti; Stratigrafija; P/T meja; Hindeodus parvus

nije evidentirano