slovenski

Ženske in zgodovina socialnega dela na Hrvaškem

Vloga žensk v razvoju socialnega dela na Hrvaškem je analizirana v treh časovnih obdobjih: od leta 1900 do 1941 (vpliv ženskih organizacij, ženskega gibanja in emancipacije žensk na razvoj socialnega dela), od leta 1941 do 1952 (vloga žensk v skrbi za žrtve vojne, še zlasti otrok in vpliv žensk na profesionalizacijo socialnega dela) in od leta 1952 do 1960 (vloga žensk pri ustanovitvi šole za socialne delavce in razvoju socialnega dela kot poklica). Vsako obdobje zaznamuje delovanje konkretnih žensk ; Milica Bogdanović je bila predsednica društva Zaščitnice deklic v obdobju 1927 – 1936, Diana Budisavljević je v obdobju 1941 – 1945 organizirala reševanje in skrb za več tisoč otrok žrtev vojne, Tatjana Marinić je ena od ustanoviteljic šole za socialne delavce v Zagrebu. Analiza vloge žensk v razvoju socialnega dela je vsebinski okvir za refleksijo nekaterih splošnejših vprašanj. Je socialno delo &raquo ; ; ženskega ali moškega spola&laquo ; ; ? Na kakšen način je bil marginalizirani družbeni status žensk motivacija za njihovo aktivno vlogo v razvoju socialnega dela kot poklica? Je vstop žensk na področje skrbi za diskriminirane in ranljive skupine prispeval k strokovni in akademski uveljavitvi žensk ali k marginalizaciji socialnega dela kot poklica? Kakšna je vloga posameznih močnih žensk v razvoju socialnega dela kot poklica?

perspektiva spola; poklic; izobraževanje

nije evidentirano