slovenski

Mojster HGG - Slikar plastične monumentalnosti

Slikarja Hansa Georga Geigerja von Geigerfelda (Mojster HGG, Gaiger, Gaigerfelder, Geigerfeld, Geigenpfelder, Geigersfeld) je leta 1954 v slovenski umetnostni zgodovini predstavil Ivan Komelj, ko ga je poistovetil z avtorjem oltarnih slik, naslikanih leta 1641 po naročilu baronov Moscon za podružnično cerkev nad Ortnekom. Tri slike, podpisane z monogramom HGG - Sv. Juraj v boju z zmajem, danes v Narodni galeriji v Ljubljani, ter Marijino vnebozetje in Sv. Lucija in sv. Barbara iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu - so s svojimi poznomanieristični formalno-slogovnimi značilnostimi, med katere sodijo specifično razmerje med volumnom in prostorom, umirjena barvna lestvica in bleščeči sijaj, iluzija volumna, dosežena s svetlobnim modeliranjem osnovnega tona, grafizem detajlov in izrazita tipizacija protagonistov, omogočile, da slikarju in njegovima sodelavcem Ioannesu Husmanu in Andreasu s primerjalno analizo pripišemo nekatera nepodpisana dela, naslikana za cerkve in kapele v Sloveniji in severozahodni Hrvaški. Geigerjev opus na Slovenskem delno obravnavajo slovenski umetnostni zgodovinarji, med katerimi je pomemben že omenjeni Komeljev prispevek, omeniti pa velja tudi Emilijana Cevca in njegovo oceno v katalogu k razstavi Umetnos XVII. stoletja na Slovenskem, da je slovensko slikarstvo 17. stoletja z Mojstrom HGG doseglo vrhunsko kakovost. Arhivske in umetnostnozgodovinske raziskave na Hrvaškem so pokazale, da ni mogoče spregledati del, ki jih je ta novomeški slikar v drugi polovici 17. stoletja ustvaril za jezuitski cerkvi sv. Katarine (1659, 1675, 1681) in sv. Ksaverja (1659), nekdanjo župnijsko, danes pa pokapališko cerkev sv. Mihaela v Vugrovcu (1681), župnijsko cerkev sv. Vida v Brdovcu (1678), kapelo sv. Lenarta v Laduču in za frančiškanski cerkvi v Klanjcu in Varaždinu (1664, 1667, 1675).

Hans Georg Geiger von Geigerfeld; slikarstvo; grafika; 17. st.; manirizam; barok

nije evidentirano