hrvatski

Stališča o nasilju nad žensko v družini in njegova pogostost med Romi v Medžimurju = Stavovi o nasilju nad ženom u obitelji i njegova učestalost među Romima u Međimurju

Predmet raziskave so prepričanja in stališča Rominj o nasilju nad ženskami v družini ter prevalenca nasilja nad Rominjami v družini. Raziskava je narejena z enkratnim raziskovanjem po tipu t. i. osnutka „prečnega prereza“ v eni časovni točki (pomlad 2020) z metodo anketiranja, na proporcionalnem, stratificiranem vzorcu 350 Rominj iz 12 „romskih naselij“ na področju Medžimurske županije, ki živijo v zaprtih, v glavnem izoliranih „romskih naseljih«. Izbira romskih gospodinjstev je opravljena z uporabo „metode naključne izbire“, izbira anketiranke z uporabo „metode prvega rojstnega dneva“. Ugotovljena je zelo visoka razširjenost izpostavljenosti vsem oblikam nasilja nad žensko v družini med Rominjami, pri čemer je 69, 1 % anketirank v življenjski dobi doživelo neko obliko trpinčenja, kar je več kot v splošni populaciji neromskih žensk v državah EU, regiji ali na Hrvaškem in je podobno odstotku trpinčenih Rominj po drugih romskih skupnostih. Obravnavano po posameznih vrstah nasilja je najmanj enkrat v življenju psihičnemu nasilju bilo izpostavljenih 61, 7 % Rominj, fizičnem nasilju 50, 3 %, ekonomskem nasilju 22, 3 % Rominj ter seksualnem nasilju 17, 1 % Rominj, kar je več kot v splošni populaciji. Z uporabo neparametrskih testov je ugotovljena statistično pomembna večja pogostost nasilja na podlagi spola nad Rominjami, ki so v starejši življenjski dobi (starejše od 40 let), z najnižjim izobraževalnim nivojem (brez šole ali z nedokončano osnovno šolo), brez zaposlitve, ki živijo v pogojih absolutne revščine, ki so sklenile zakonsko zvezo pred dopolnjenim 16. letom, ki živijo v neformalnih zakonskih skupnostih, v obliki t. i. „običajnih“ in/ali „romskih zakonih“ in v „dogovorjenih“ zakonskih skupnostih, ki skrbijo za več kot 4 otroke, ki so prvega otroka rodile pred dopolnjenim 16. letom starosti in ki živijo v gospodinjstvih z več člani. Z metodo logistične regresije so kot posebej močni prediktorji pripadnosti skupini žensk žrtev nasilja izločili starost, starost ob rojstvu prvega otroka, materialno prikrajšanost, kot predsodek o nasilju, kot najmočnejši prediktor je izločena izpostavljenost telesnemu, psihičnemu in ekonomskemu nasilju v otroštvu, kar večkratno povečuje verjetnost, da bo postala žrtev nasilja nad žensko v družini v odrasli dobi.

Romi ; Medžimurje ; Nasilje po spolu ; Družinsko nasilje ; Materialna deprivacija (prikrajšanost) ; Življenjski pogoji ; Anticiganizem

Rad je napisan na sukladno uputama SASS korištenjem hrvatskog jezika, sa opsežnim dijelovima na slovenskom jeziku.

engleski

Attitudes about violence towards women in family and its incidence among Roma in Medjimurje

Predmet raziskave so prepričanja in stališča Rominj o nasilju nad ženskami v družini ter prevalenca nasilja nad Rominjami v družini. Raziskava je narejena z enkratnim raziskovanjem po tipu t. i. osnutka „prečnega prereza“ v eni časovni točki (pomlad 2020) z metodo anketiranja, na proporcionalnem, stratificiranem vzorcu 350 Rominj iz 12 „romskih naselij“ na področju Medžimurske županije, ki živijo v zaprtih, v glavnem izoliranih „romskih naseljih«. Izbira romskih gospodinjstev je opravljena z uporabo „metode naključne izbire“, izbira anketiranke z uporabo „metode prvega rojstnega dneva“. Ugotovljena je zelo visoka razširjenost izpostavljenosti vsem oblikam nasilja nad žensko v družini med Rominjami, pri čemer je 69, 1 % anketirank v življenjski dobi doživelo neko obliko trpinčenja, kar je več kot v splošni populaciji neromskih žensk v državah EU, regiji ali na Hrvaškem in je podobno odstotku trpinčenih Rominj po drugih romskih skupnostih. Obravnavano po posameznih vrstah nasilja je najmanj enkrat v življenju psihičnemu nasilju bilo izpostavljenih 61, 7 % Rominj, fizičnem nasilju 50, 3 %, ekonomskem nasilju 22, 3 % Rominj ter seksualnem nasilju 17, 1 % Rominj, kar je več kot v splošni populaciji. Z uporabo neparametrskih testov je ugotovljena statistično pomembna večja pogostost nasilja na podlagi spola nad Rominjami, ki so v starejši življenjski dobi (starejše od 40 let), z najnižjim izobraževalnim nivojem (brez šole ali z nedokončano osnovno šolo), brez zaposlitve, ki živijo v pogojih absolutne revščine, ki so sklenile zakonsko zvezo pred dopolnjenim 16. letom, ki živijo v neformalnih zakonskih skupnostih, v obliki t. i. „običajnih“ in/ali „romskih zakonih“ in v „dogovorjenih“ zakonskih skupnostih, ki skrbijo za več kot 4 otroke, ki so prvega otroka rodile pred dopolnjenim 16. letom starosti in ki živijo v gospodinjstvih z več člani. Z metodo logistične regresije so kot posebej močni prediktorji pripadnosti skupini žensk žrtev nasilja izločili starost, starost ob rojstvu prvega otroka, materialno prikrajšanost, kot predsodek o nasilju, kot najmočnejši prediktor je izločena izpostavljenost telesnemu, psihičnemu in ekonomskemu nasilju v otroštvu, kar večkratno povečuje verjetnost, da bo postala žrtev nasilja nad žensko v družini v odrasli dobi.

Romi ; Međimurje ; Gender violence ; Domestic violence ; Deprivation ; Living conditions ; Antigypsism

Rad je napisan na sukladno uputama SASS korištenjem hrvatskog jezika, sa opsežnim dijelovima na slovenskom jeziku.