slovenski

Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem

Monografija Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi prinaša izsledke temeljnega raziskovalnega projekta, ki so ga v letih od 2013 do 2016 izvajali sodelavci štirih inštitutov: Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenskega znanstvenega inštituta in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu ter Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. V pričujoči monografiji so predstavljeni rezultati raziskovanja, ki se nanašajo na jezik mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. V uvodnih poglavjih so predstavljene zasnova raziskave, raziskovalne metode ter teoretična izhodišča o pomenu in vlogi jezika za posameznika in družbo. V teoretičnem uvodu je posebej izpostavljen model COD (angl. Capacity-Opportunity-Desire), ki sta ga oblikovala Grin in Moring (2002) ter vsebuje parametre zmožnost, možnost in stališče/želja, s katerimi se lahko ugotavlja vitalnost slovenske narodne skupnosti. Avtorji z empiričnimi podatki prikazujejo rabo slovenskega jezika tako na individualni kot na institucionalni ravni in stališča do slovenskega jezika ter podatke dopolnjujejo tudi s podatki o medgeneracijskem prenosu jezika. V prvem delu se vsa štiri poglavja posvečajo zgodovinskemu prikazu in pregledu političnega dogajanja in pravnih dokumentov, ki so povezani z zagotavljanjem manjšinskih pravic, predvsem jezikovnih. Prav ta izhodiščni vpogled v demografski, zgodovinski in pravni vidik položaja slovenskega jezika nakaže razlike in posebnosti štirih različnih zamejskih stvarnosti, s katerim si lahko bralec ustvari sliko o današnji vitalnosti slovenske narodne skupnosti v posamezni državi. V drugem delu se avtorji v vseh štirih poglavjih osredotočajo na prikaz empiričnih podatkov o vlogi in rabi slovenskega jezika med mladimi ter podajo analizo jezikovnega profila mladih v štirih slovenskih zamejstvih. Rezultati empiričnega raziskovanja so pokazali pomembne razlike, ki so posledica številnih dejavnikov, kot so tip izobraževanja, položaj slovenskega jezika v družbi, demografski kazalci, zgodovinska dejstva, družbenopolitična ureditev, gospodarski položaj manjšine in območja, 330 Povzetek kjer ta živi. Rezultati so pokazali prepletenost družbenih in individualnih dejavnikov, ki se odražajo v jezikovnih značilnostih anketirancev. Relativno majhen vzorec anketirancev in intervjuvancev, prilagojen štirim zamejstvom, ne omogoča posplošitev. Kljub temu pa rezultati odkrivajo mnoge posebnosti jezikovnega profila mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti in predstavljajo osnovo za nadaljnje usmeritve manjšinske jezikovne politike. Prikazani rezultati empiričnega raziskovanja v vsakem poglavju nakazujejo trende, ki lahko tako načrtovalce manjšinske politike kot same pripadnike slovenske skupnosti ozaveščajo o potrebnih spremembah v organizaciji manjšinskega statusa ter tudi o aktivnostih in dejanjih, ki jih morajo sprejemati pripadniki slovenske narodne skupnosti. Rezultati so pokazali, da je medgeneracijski prenos eden izmed pomembnejših dejavnikov za vitalnost jezika. Tam, kjer so podatki o sporazumevanju s starši in starimi starši pokazali, da je slovenski jezik pri večini družin prisoten, to je v slovenskih zamejstvih v Italiji in Avstriji, se tudi večina mladih anketirancev identificira s slovenščino kot maternim jezikom. Drugačna situacija je na Madžarskem in Hrvaškem, kjer v družini z mamo, očetom in starimi starši v glavnem uporabljajo večinski jezik, ki večini predstavlja tudi materni jezik, le manjši del anketirancev pa navaja slovenščino kot prvi jezik. Prav tako je samoocena sporazumevalne zmožnosti v slovenščini pri anketirancih v Italiji in Avstriji precej višja kot pri anketirancih na Madžarskem in Hrvaškem. Rezultati, ki jih avtorji navajajo, prav tako kažejo, da se mladi v vseh okoljih obnašajo pragmatično, zato so tudi njihove jezikovne prakse odraz pragmatične vrednosti in statusa slovenščine v nekem okolju. Znanje jezika narodne skupnosti ima zanje ekonomsko vrednost, če jim omogoča zaposlitev, mobilnost in tudi vključevanje v drug, sosedski trg. Na Madžarskem in Hrvaškem slovenska skupnost nima tako razvejene mreže svojih društev oziroma institucij, kjer bi lahko pripadniki slovenske skupnosti nemoteno uporabljali slovenščino, kot je to značilno za Italijo in Avstrijo. Rezultati, ki so opisani v posameznih poglavjih, kažejo, da je na področju tradicionalnih medijev v Italiji in Avstriji relativno velik delež mladih, ki berejo časopise in revije v slovenskem jeziku ter v obeh večinskih jezikih, medtem ko na Madžarskem in Hrvaškem večinoma Povzetek 331 spremljajo periodiko v madžarskem oziroma hrvaškem jeziku. Izstopa le podatek o branju slovenskih knjig, kjer se število anketirancev na Hrvaškem, ki posegajo po slovenskih knjigah, približuje številu anketirancev v Italiji in Avstriji. Se pa v vseh štirih zamejstvih raba slovenskega jezika bistveno zmanjša, ko pridemo v sfero formalnega sporazumevanja ; več priložnosti za javno rabo slovenščine je v Italiji in Avstriji (slovensko šolstvo, bančništvo in posojilnice ipd.), a zadovoljivo poslovno in drugo javno okolje, ki bi omogočalo stalno rabo slovenskega jezika, ni vzpostavljeno nikjer. Podatki našega raziskovanja so pokazali, da veliko mladih živi v jezikovno mešanih družinah, ki niso posebnost slovenskega zamejstva, temveč so značilne za vsako jezikovno skupnost in so rezultat številnih stikov med prebivalci različnih skupnosti. Vsi ti stiki so danes mogoče še bolj prisotni kot nekoč, kajti življenje od posameznika zahteva prilagajanje in mobilnost, ki ju narekujejo izbira študija, zaposlitev, urbanizacija, turizem, gospodarstvo itd. Predvidljivo je zato temeljno stališče mladih o prihodnosti slovenskega jezika in slovenske skupnosti. Čeprav so sicer stališča mladih anketirancev do slovenščine oziroma do znanja slovenskega jezika v vseh zamejstvih pozitivna, pa je bila najbolj negativna napoved glede števila govorcev slovenščine v naslednjih desetletjih na Madžarskem, medtem ko so bili bolj pozitivni v Avstriji, na Hrvaškem in najbolj v Italiji. Med anketiranci v vseh štirih slovenskih zamejstvih je tudi določen delež takih, ki menijo, da bo slovenščina izgubljala svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginila.

slovenski jezik, mladi, Slovenci na Hrvaškem

nije evidentirano