slovenski

O poslušanju in mislenju

V članku se opozarja na konsekventno dajanje prednosti očesu, gledanju in 'vizualnemu' nasploh. Začelo se je že v klasični grški filozofiji Platona in Aristotela, se v nadaljnjem razvoju zgodovine prek novoveške filozofije substance privedlo do današnje, skorajda izključne prevlade obstojnega in predmetnega, s tem tudi tistega, kar se da tehnično konstruirati in proizvesti. Da bi kritično prevprašali to danes povsod vladajoče tehnično stališče, da bi razkrili njegovo bistveno enostranskost, priporočajo ponovno odkrivanje z zgodovinskim razvojem odrinjene in gotovo skorajda do izginjenja privedene zavesti o posebnosti, izvrstnosti in pomembnosti sluha in poslušanja ter ponovno prebujanje njunega življenjskega pomena. Ti razmisleki za izhodišče najpogosteje jemljejo fundamentalno razliko med gledanjem in poslušanjem, vidljivim in slišnim, ki je resda znana že od zdavnaj, nikdar pa še ni bila dojeta in upoštevana v polnem dometu in pomenu.

Mišljenje, slušanje, hermeneutika, jezik, spoznaja

nije evidentirano