slovenski

Peter Klepec – silni slovensko-hrvaški junak

O Petru Klepcu, junaku z nadnaravno močjo, zaščitniku šibkih in borcu proti Turkom, Ogrom in psoglavcem se v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru v dolini reke Kolpe in Čabranke še vedno ohranja lokalna pripovedna tradicija. Ustno izročilo o njegovih podvigih in moči je ohranilo tudi sledi drugih izročil in verovanj iz teh krajev: kresnika, vile, psoglavce, pa tudi starejše mite in verovanja v slovanska in predslovanska božanstva. Junaške pripovedi so del heterogene ustne nesnovne dediščine doline. Toponimi in mikrotoponimi potrjujejo njeno vkoreninjenost v prostor, v katerem je nastala in v katerem se še vedno prenaša dalje, se izvaja in na novo ustvarja. Od samih začetkov zbiranja in zapisovanja izročila v slovenskih in hrvaških virih se začne njegova preobrazba iz lokalnega v nacionalnega junaka oziroma v junaka z "dvojnim državljanstvom". V Sloveniji je bil Peter Klepec iz lokalnoga junaka ustnega izročila hitro preoblikovan v književni lik, kar še dodatno krepi njegov status nacionalnega junaka, medtem ko na Hrvaškem ostaja poznan lokalno, v ustnem izročilu čabarskega območja in kot inspiracija v delih lokalnih piscev. Današnja delitev območja doline Petra Klepca med dve državi je pripeljala tudi do nacionalnih prisvajanj junaka kot največje regionalne posebnosti, s tem pa tudi do različne rabe izročila v identifikacijah in reprezentacijah lokalnih skupnosti z obeh strani meje.

Peter Klepec/Petar Klepac, tradicijski junak, ustno izročilo, slovensko-hrvaško območje, identifikacije lokalnih skupnosti

nije evidentirano