slovenski

Izguba vrednosti arheološkega zapisa: možnosti in načini ocene

V skladu z visoko podvrženostjo arheološkega zapisa degradaciji, poškodbam in propadanju, je to delo v prvi vrsti namenjeno širjenju razumevanja izgub vrednosti, ki nastajajo v teh procesih. Ker predpogoj raziskovanju in definiranju izgube predstavlja razumevanje vrednosti, ki se v navedenih procesih izgubljajo ali zmanjšujejo, se morda najpomembnejše preučevanje v tem kontekstu tiče potrjevanja področja vrednostne konstrukcije in vrednostne atribucije. Z definiranjem mesta nastanka in pripisovanjem vrednosti kot področja družbenega, pravno-političnega in ekonomskega delovanja, so bili raziskani viri in narava, vrednosti na splošno in vrednosti dediščine posebej. Vendar, ker predstavljena analiza vrednosti kulturne, s tem pa tudi arheološke dediščine, ne more biti popolna brez preučevanja položaja znanosti v vrednostni konstrukciji, je pa raziskovanje razširjeno z analizo vplivov znanstvenega delovanja na vrednostni položaj arheoloških ostankov. Konstrukcija vrednosti neizbežno rezultira z njihovo kategorizacijo, katera predstavlja predpogoj evalvaciji, oziroma postopku, ki je sposoben vrednosti postaviti v razumljive odnose, tudi, ko se jih, kot npr. v dediščinskem kontekstu, definira kot neprecenljive. V tem kontekstu so razviti tudi obstoječi sistemi vrednostnih ocen, ki omogočajo upravljanje z arheološko dediščino v skladu z zadanim zakonskim okvirjem ter smernicami, izvedenimi iz teoretsko razvitih konceptov o vrednosti materialnih ostankov iz preteklosti. Sistemivrednostne ocene, ki so razviti v različnih nacionalnih okvirjih ter utemeljeni na različnih teoretskih podlagah, imajo za posledico različno rezultate, vplive in učinke. Z analizo in primerjavo njihovih značilnosti se omogoča ne le izločevanje prednosti in pomanjkljivosti posameznega pristopa vrednotenju, temveč tudi definiranje trenutno prikladne ocene, ki je uporabna tudi v okvirjih pravnega sistema Republike Slovenije. Na teh temeljih je vzpostavljena metoda ocene izgube vrednosti sposobna zaobjeti tudi podatke o vrednosti preden so škodljive okoliščine imele svoj vpliv in podatke o širini in dosegu škodljivih postopkov, kjer končni cilj predstavlja postavitev sprejemljive in utemeljene ocene o nastali izgubi in njegovih posledicah. Ker je pristop k izgubi vrednosti odvisen od načina razumevanja nastale škode, lahko ocena in končni rezultat močno variirata. Iz tega razloga končni segment postopka predstavlja empirična analiza predlagane metode in različnih modelov za izločevanje ocene, s čimer so na realnih primerih testirani vsi segmenti postopka, da bi se utrdila stopnja njegove uporabnosti in uspešnosti. V skladu s podatki, ki so bili pridobljeni z empirično analizo postopka ter s preučevanjem možnih rezultatov predlaganih modelov za izračun izgube, je potrjena stopnja sposobnosti metode ocene, da v primerih poškodbe arheološkega zapisa omogoči postavitev smiselne in arheološko utemeljene izjave o nastali škodi in utrpljeni izgubi.

arheološki zapis, dediščina, vrednost, znanstveni potencial, ocena izgube vrednosti

nije evidentirano